Slovenski jogurt iz madžarskega mleka, kozarec slovenskega medu iz Argentine. Slovensko ni nujno tudi povsem domače. Kadar imamo neki izdelek za slovenski, to še ne pomeni, da je tudi narejen iz domačih surovin. In ker našega potrošnika to niti ne zanima pretirano, naši proizvajalci, z redkimi izjemami, ne napišejo, od kod so sestavine. To ni nezakonito, je pa moteče. Še posebno če verjamemo strokovnjakom, da na naš trg prihaja čedalje slabše tuje blago in da vprašanje samooskrbe zbuja veliko skrb.
V Sloveniji lojalnost slovenskega porabnika domači proizvodnji šele gradimo oziroma se trudimo, da bi jo zbudili. A ker po mnenju strokovnjaka Aleša Kuharja in drugih poznavalcev slovenskega kupca ne zanima ne izvor surovin ne država, v kateri je bil proizvod narejen, so proizvajalci v dokaj kočljivem položaju. Prodati želijo čim več, zaradi konkurence morajo cene močno zniževati, včasih pa proizvodnja teče tudi na račun manjše kakovosti, čeprav tega ne bo nihče priznal.Tisto pa, kar je pri tem zanimivo in bi moralo kupce zanimati, je, od kod prihajajo surovine za izdelke, ki jih prodajajo pod slovensko blagovno znamko. Zato tudi sicer pozitivno usmerjena akcija Kupujem slovensko ne pomeni, da kupujete izdelek iz domačih surovin, narejen pri nas.
Res kupujem slovensko?
Kmetijska in živilska podjetja pod okriljem svoje zbornice četrto leto zapored nadaljujejo akcijo Kupujem slovensko, s katero želijo kupce spodbuditi, naj v poplavi uvoženih živil bolj pogosto segajo po slovenski hrani. Podatkov, kakšne so nakupovalne navade Slovencev, kadar gre za hrano, pa pristojni nimajo, zato je težko tudi predvideti, kako akcija vpliva na naš trg.
Privrženosti potrošnikom živilom slovenskega izvora že več kot desetletje niso ugotavljali s kakšno pomembno raziskavo, čeprav je na policah naših trgovin od vstopa v EU vedno več tujega blaga. To je še en kazalec, da je trgovcem in državi bolj malo mar za večjo prodajo resnično domačih proizvodov.
Slovenska živilska podjetja bodo tudi letos za akcijo Kupujem slovensko namenila okoli 150.000 evrov. Z njo želijo kupce prepričati, da si slovenska živila zaradi kakovosti, varnosti, tradicije in okusnosti zaslužijo, da so bolj pogosto v njihovih nakupovalnih vozičkih. Z oznako KUPUJEM SLOVENSKO želijo poudariti slovensko kakovost, naše standarde, proizvodnjo pri nas, slovensko znanje in delo domačih rok; a tudi to, da ima slovenski izdelek kratko oskrbovalno verigo in kratke transportne poti.
Dobite občutek, da je vse slovensko? Ja, a ni tako, ker se vseh sestavin ne more dobiti znotraj naših meja. »V Medexu verjamemo, da s primerno akcijo, kot je Kupujem slovensko, potrošnika ozavestimo o pomenu kupovanja proizvodov, ki so izdelani doma, so varni, kakovostni in vredni zaupanja. Take akcije so se izkazale za uspešne že v številnih evropskih državah, kjer posebno izstopajo Avstrija, Irska, Nemčija,« je povedala direktorica podjetja, Aleša Kandus Benčina, in dodala, da si želijo kar največ surovin nabaviti doma.
»Žal pa ima Slovenija samo 40-odstotno stopnjo samooskrbe s hrano, in to zbuja resno skrb. V Medexu sodelujemo več kot 2000 slovenskim čebelarji in odkupimo vse razpoložljive količine medu. Vse druge surovine, ki jih ne moremo kupiti doma, ker jih v Sloveniji ni, pa odkupimo na evropskem trgu od zanesljivih dobaviteljev in po najstrožjih kakovostnih kriterijih.«
Kje natančno kupujejo preostali med, nismo izvedeli, je pa pred leti Maks Vrečko zapisal, da je test Zveze potrošnikov Slovenije za točeni slovenski cvetlični med podjetja Medex pokazal, da ne vsebuje zgolj slovenskega medu, temveč je bil v njem tudi tuji med, domnevno argentinski.
VEČ V TISKANI IZDAJI