Kriterij berljivost namreč, kot je Žabot zapisal v sporočilu za javnost, niti v svoji polni niti polovični veljavi ne zajema cele vrste svetovnih, evropskih in slovenskih romanopisnih vrhuncev in je za povrh lahko arbitraren, subjektiven, populističen, povprečniški ter podcenjujoč tako za slovensko literarno stroko in romanopisje kot tudi za bralce. Vsekakor pa lahko poljubno izključuje tako imenovano zahtevnejšo, tudi hermetično literaturo, z eksperimentalnimi in invatorskimi romanopisnimi komponentami vred, ki so za razvoj vrhunskega romanopisja nepogrešljive.
Žabota zanima, kaj pri izboru najboljšega slovenskega romana preteklega leta pomenita kriterija sodobnost tematike in berljivost. "Spraševal sem se, če morda gre za namen trivializacije slovenskega romanopisja, za potrebo časopisa Delo, ki se je odločilo nagrajene romane objavljati v obliki podlistka, ali za zgolj neko prevzetno, vsekakor neodgovorno, nestrokovno domišljavost in duhovičenje katerega od članov žirije, ki je v to svojo populistično neumnost uspel potegniti tudi ostale žirante," je zapisal. Ob izbiranju letošnjega najboljšega romana se je sicer žirija odrekla kriteriju sodobnost tematike, ostal pa je kriterij berljivost.
"Škoda, ki jo taki rokohitrski, trivialni kriteriji 'stroke' lahko povzročajo, pa je recimo na področju mladinske literature in bralnega razumevanja naših osnovnošolcev in dijakov že očitna," je zapisal Žabot in poudaril, da so tudi strokovnjaki za mladinsko literaturo še do nedavnega močno povzdigovali pomen kriterija berljivost, s čimer so dosegli, da je "bralno razumevanje naših osnovnošolcev in dijakov porazno padlo". "Ob nedvomno poraznih rezultatih mednarodnega preverjanja bralnega razumevanja pa sedaj ti isti 'literarni strokovnjaki' seveda modro molčijo," je še zapisal Žabot.
Žabot pričakuje, da bo letošnja kresnikova žirija jasno opredelila kriterij berljivost, še preden doseže stopnjo gesla "saj je vseeno, kaj Slovenci berejo, samo da berejo".
Miran Hladnik, ki je tretje leto zapored predsednik žirije za kresnika, na Žabotove pomisleke odgovarja, da je berljivost samo eden od kriterijev, zato najbolj berljivi in najbolj brani romani praviloma niso v najožjem kresnikovem izboru.
Pojasnjuje, da pravilnik, ki določa delovanje kresnikove žirije, ne zavezuje k upoštevanju konkretnih kriterijev, iz dosedanjih utemeljitev pa je mogoče razbrati, da žiranti ocenjujejo zlasti jezik, slog, sporočilo, kompozicijo in berljivost.
Po Hladnikovih navedbah žiranti to počnejo "vsak po svoje v skladu z osebnimi bralskimi preferencami: kdor ima rad hermetična besedila, jih oceni višje, kdor pa da nekaj na atmosfero, sugestivnost in podobne učinke, ki branijo knjigo odložiti pred koncem (te učinke poimenuje zbirni izraz berljivost), da višjo oceno pač takim knjigam". Ker oceno oblikuje vsak zase doma, brez poznavanja stališč svojih kolegov, Hladnik verjame, da so ocene avtentične in končne sodbe v seštevku kar objektivne in verodostojne.
Dodaja, da na enak način kot njihovo ocenjevanje pripelje do izločitve najpopularnejših romanov, odreže iz ožjega izbora tudi romane na nasprotnem koncu istega merila, "to je tiste težko prebavljive proizvode, ki uspejo bralca izmučiti že po prvih prebranih straneh, bodisi s tematiko, ki se zdi relevantna samo piscu, bodisi s kalorično prezasičenim slogom".
Kresnikove nominacije in nagrade v zadnjih letih po Hladnikovih besedah "izkazujejo nemazohistični značaj ocenjevalcev, ki literature ne vidijo v ritualnem oziroma trpljenjskem zarisu nacionalne kulture, ampak na prijetnejši plati življenja". "Kadar je med odklonjenimi hermetiki kako poznano literarno ime, ki grozi z zamero, se blagemu žirantu utrne sočutna želja, da bi cenjenega poeta za tolažbo doletel vsaj ožji izbor, če ga že ne bere nihče, pa kaj ko nazadnje zmaga kruta aritmetika," dodaja Hladnik.
Prepričan je, da žirija z izločitvijo del, ki so samo zelo berljiva, pri drugih kriterijih pa so šibkejša ali šibka, ne dela hude škode, saj bralci popularnega berila najdejo do svojih avtorjev mimo takih in drugačnih nagradnih razpisov. Prav tako pa je prepričan tudi, da z izločitvijo romanov, ki so v vseh pogledih presežek, le prebrati jih žal ni mogoče, opravlja družbeno koristno delo, saj varuje potencialne bralce izbranih del pred bralskim razočaranjem.