demi in ashton Svet24.si

Demi Moore o Ashtonu Kutcherju: "Prevaral me je in...

dennis rodman Svet24.si

Madonna mu je ponudila denar, da bi ji naredil ...

dreamstime_m_85985117 Svet24.si

To so rastline, ki v naš dom privabljajo ...

zajtrk, ukc Svet24.si

Bolnica s celiakijo opozorila na neprimeren ...

cb9662cf647e0f6db389c31dbdb12dc7 Odkrito.si

»Ni pomembno, koliko časa živite, bolj pomembno...

HELENA BLAGNE napoved singla Kar bopa bo (final edit) Njena.si

Helena Blagne pokazala, kako bo zapravila denar

ksenija Njena.si

Kmetijo je zapustila Ksenija

Slovenija

Preobrat v treh letih

Deli na:

Finančni minister Franc Križanič po kriznem letu 2009 pričakuje razvojni preobrat. Tega sicer še ni mogoče pričakovati v letu, ki je tik pred vrati, a v treh letih bi se morali ukrepi vlade že poznati. Leta 2013 mora biti proračunski primankljaj vsekakor pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), je dejal v pogovoru za STA.

Finančni minister Franc Križanič po kriznem letu 2009 pričakuje razvojni preobrat. Tega sicer še ni mogoče pričakovati v letu, ki je tik pred vrati, a v treh letih bi se morali ukrepi vlade že poznati. Leta 2013 mora biti proračunski primankljaj vsekakor pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), je dejal v pogovoru za STA.

V strategiji za izhod iz krize, ki jo bo Slovenija do junija poslala v Bruselj, piše, da je vlada v boju zoper upadanje gospodarske aktivnosti povečala trošenje, spet ga bo skrčila, ko bo kriza mimo. Tedaj bo morda potrebno zvišati tudi kakšen davek, je povedal Križanič, a o podrobnostih ni želel govoriti.

Kot prednostno nalogo je izpostavil spodbude ljudem, ki jim zaradi izgube dela grozi dolgotrajna brezposelnost, da se bodo vnovič zaposlili. Zvišanje plač, in sicer vseh, ne le minimalne plače, pa bo po Križaničevem mnenju mogoče doseči takrat, ko se bo dvignila produktivnost.

Kakšen je položaj ob koncu leta?

Leto 2009 je bilo leto protikriznih ukrepov. Del teh ukrepov je bila ekspanzivna fiskalna politika s precejšnjim primanjkljajem, ki je spodbujala gospodarsko rast in preprečevala še nadaljnji padec gospodarske dejavnosti in hkrati preprečila socialni kolaps. S to ekspanzijo smo začeli voditi tudi ukrepe, namenjene razvojnemu preobratu. Peljemo jih na dva načina: večjemu gospodarstvu in infrastrukturi pomagamo preko razpisov ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, malemu in deloma srednjemu gospodarstvu pa preko razpisov ministrstva za gospodarstvo. V tem okviru je nastal tudi sklad tveganega kapitala, ki bo omogočil rast malih podjetij, širijo se tehnološki parki, ... Skratka, kar nekaj kakovostnih ukrepov, ki bodo dvignili kakovost gospodarjenja, in klasični učbeniški ukrepi v smislu preprečevanja recesije.

Kakšen bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta 2009?

Po naših prvih ocenah bo nekoliko manjši od načrtovanega, tako da se bo gibal okoli petih odstotkov BDP.

Vemo, da pripravljate strategijo za izhod iz krize.

Izhodna strategija bo vsebovala ukrepe, ki gredo v dve smeri: eno so strukturni ukrepi, drugo pa klasična fiskalna restrikcija, torej omejevalna fiskalna politika, s katero bomo povrnili javnofinančno ravnotežje oz. po možnosti zagotovili presežek. Na tem, področju se zdaj preučujejo različni ukrepi, ki jih bomo lahko začeli izvajati takrat, ko se bo začela gospodarska rast. Predvsem bomo ustavili nekatere od začasnih povečanj javne porabe, bo pa verjetno treba s fiskalnim pravilom, torej zgornjim limitiranjem skupne porabe, omejiti porabo do te ravni, da se bomo hitreje povrnili v ravnotežje. Do leta 2013 želimo doseči manj kot triodstotni primanjkljaj, če bo konjunktura, bomo to lahko dosegli precej hitreje.

Največ dodatnega denarja sta verjetno zahtevala ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa in čakanja na delo. Kdaj ju boste ukinili?

Ta dva ukrepa bosta v letu 2010 še veljala, odvisno od tega, kako hitro se bo povrnila gospodarska rast. Njuna ukinitev je predvidena z letom 2011. Poleg tega sodijo v ta okvir tudi nekateri razpisi ministrstva za gospodarstvo. Lok je bil do konca napet, zdaj se bo to do neke mere postopno krčilo. Poskušali smo z maksimalnimi možnimi vsotami priti v gospodarstvo in mu pomagati prebroditi težave ter se modernizirati. Imeli smo to smolo, da nobena večja investicija ni bila pripravljena do te mere, da bi jo lahko infrastrukturno začeli na hitro izvajati v letu 2009, zato ne moremo reči, da bomo zmanjšali infrastrukturne investicije, saj jih nismo mogli voditi v tej meri, modernizacija železniškega omrežja pa je pred nami.

Kakšne spremembe se obetajo na področju davkov?

V zelo kratkem obdobju bomo poskušali preprečiti, da bi večja skupina ljudi, ki so izgubili delo v času krize, ostala trajno brezposelna. Z davčnimi razbremenitvami in spodbudami na trgu dela bomo poskušali pospešiti zaposlovanje tistih, ki bi zelo verjetno dlje časa ostali brez dela. To so razmeroma ranljive skupine ljudi z nizko izobrazbo, medtem ko je pričakovati, da ljudje z višjo stopnjo izobrazbe in višjo produktivnostjo hitreje dobili nazaj delovna mesta, tudi če so jih izgubili.

Te spremembe načrtujete pri dohodnini?

Da. Preračunavali smo več različic, ki razbremenjujejo te ljudi, vendar pa ne spodbujajo k hitrejši zaposlitvi. Tu bo potrebnega še nekaj napora. Bo pa to predmet dogovarjanja s socialnimi partnerji in v paketu z drugimi ukrepi, tako da bo sodilo tudi že med strukturne ukrepe. To ni ukrep, ki bi vodil k razvojnemu preobratu, bo pa olajšal socialni položaj temu sloju prebivalstva in ga poskušal vrniti nazaj v delovno razmerje.

Sindikati predlagajo zvišanje splošne olajšave pri dohodnini.

V koalicijski pogodbi smo obljubili zvišanje splošne olajšave do višine minimalne plače, vendar bi to pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov proračunskih sredstev in ni izvedljivo, dokler se javnofinančno ravnotežje ne ustali. Trenutno poskušamo s t.i. osebno splošno olajšavo za ljudi z zelo nizkimi prihodki. Švedi so razbremenili sloj prebivalstva z nižjimi dohodki, so pa povečali davek na dodano vrednost (DDV) za štiri odstotne točke, česar si mi v tako velikem obsegu ne moremo privoščiti.

Pa načrtujete kakšne spremembe pri DDV?

V času krize zvišanje DDV ni mogoče, ker bi delovali recesijsko. Delamo izračune za različne davčne stopnje, vsaka rešitev pa bo dogovorjena s socialnimi partnerji. Možnih časovnic je več, a so podatki zaenkrat še zaupne narave. Vsekakor pa mora biti splet ukrepov tak, da bomo do leta 2013 dosegli proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, tudi če se gospodarska rast ne bo povrnila.

Socialni partnerji se doslej še niso uskladili glede zahtevanega zvišanja minimalne plače. Pogajanja se bodo nadaljevala 8. januarja. Kaj lahko ponudite sindikatom?

Zanesljivo lahko ponudimo splošno olajšavo do ravni minimalne plače in najdemo vire drugod, da bo to fiskalno nevtralno. Je pa zdaj neugoden čas za dvig minimalne plače, saj bi vendarle morali najprej zagotoviti pogoje za to, da se ljudje, ki so izgubili delo, vnovič zaposlijo. A simbolen prvi korak je smiselno narediti in država bi to rada storila. Trajen dvig minimalne plače skupaj z drugimi plačami pa bo možen takrat, ko se bo dvignila produktivnost kot rezultat ukrepov uspešne razvojne politike, ki jo vodimo zadnje leto.

Ali vlada načrtuje zvišanje trošarin in taks?

Januarja se bodo minimalno zvišale trošarine na dizel in bencin, kar je posledica zvišanja minimalne evropske trošarine. Aprila ali maja se bodo začele verjetno zviševati tudi trošarine na cigarete v skladu z evropskimi standardi in direktivami. V naslednjem letu se lahko zvišajo tudi CO2 takse, točno za koliko in kdaj, pa je preuranjeno govoriti. Prav tako pričakujemo zvišanje dajatve za financiranje učinkovite rabe energije in investicij v obnovljive vire energije.

Kaj lahko poveste o načrtovanem davku na nepremičnine?

Tu smo vezani na Geodetsko upravo RS, ki bo vsem lastnikom poslala informacijo o oceni vrednosti njihove nepremičnine, hkrati pa pripravljamo predlog zakona o davku na nepremično premoženje. Ta davek bo vir dohodkov občin in se bo od občine do občine razlikoval. Morda bo del teh prihodkov namenjen za kritje določenih potreb, denimo za urejanje okolice, morda pa bo ostal splošen davek za financiranje občinskih potreb. Bo pa to razbremenilo del dohodnine, ki jo zdaj namenjamo občinam.

Lastnike najbolj zanima, ali bodo po novem bolj obdavčeni, kot pa morajo zdaj plačati prispevka za stavbno zemljišče.

Obdavčitev bo odvisna od posamezne občine, bo pa predlog zakona, ki ga bo pripravila vlada, šel skozi socialni dialog. Tisti del, kjer živimo, ne bo obdavčen bolj, kot je sedaj. Brez dvoma pa bodo bolj obdavčene nepremičnine, ki jih lastniki oddajajo. To bo vplivalo na trg nepremičnin. Pričakujem, da bo sledil padec teh cen oz. njihova normalizacija.

Če se vrneva k izhodni strategiji. Kakšne ukrepe bo še vsebovala?

V spopadu s krizo imamo fiskalno ekspanzijo, trošimo torej z namenom spodbuditi gospodarsko rast in preprečiti upad. Sledila bo fiskalna restrikcija, ko bomo omejevali izdatke in morda zvišali kakšen davek. Imamo ta problem, da je davčna reforma iz leta 2006 izjemno znižala davčne vire, pri čemer je davek na izplačane plače celo ukinila, drugih virov pa ni bilo. Zdaj je vprašanje, ali je mogoče brez dviga DDV to sanirati, ali ne. Bomo seveda poskušali storiti vse, da bi bilo to mogoče. Torej bomo poskušali krčiti izdatke in iskati javnozasebno partnerstvo pri nekaterih investicijah in če ne bo mogoče, bomo prisiljeni dvigniti DDV. Program moramo Evropski komisiji poslati do junija.

Predsednik vlade Borut Pahor je prejšnji teden predstavil gradivo z naslovom Prispevek k oblikovanju trajnostne vizije prihodnosti Slovenije. Kako se to prepleta z izhodno strategijo?

Del izhodne strategije bodo strukturni ukrepi, ki bodo po pričakovanjih razbremenili zlasti zdravstveno blagajno in modernizirali izdatke za socialno varstvo z uvedbo enotne vstopne točke, ki bo omogočila preglednost dodeljenih socialnih pomoči. S tem bo verjetno prišlo do pritiskov že na samem trgu dela in potem tudi sindikati verjetno ne bodo več tako odločno nasprotovali podaljševanju delovne dobe, zlasti če se bo to delalo na stimulativen način in različno za posamezne poklice.

Delovna doba se bo torej podaljšala?

Pred tistimi, ki zdaj delamo, je podaljšanje delovne dobe. Leta 2015, ko se bo upokojil prvi val "boom generacije", bo namreč za kakšna delovna mesta težko dobiti delavce. To je pred nami v resnici. Če ne bo nikogar, da bi za njimi zapolnil delovna mesta, bodo nekateri pač ostali v delovnem razmerju, seveda ustrezno nagrajeni.

Nova Ljubljanska banka je prestavila postopek dokapitalizacije. Zakaj?

Lastnika - država in belgijska KBC - se nismo mogli dogovoriti, da bi izvedli dokapitalizacijo do konca leta. Tako da bo zdaj stekel postopek priglasitve dokapitalizacije pri Evropski komisiji, da se bo videlo, da gre za zasebno, donosno investicijo. Država bo šla sama v dokapitalizacijo, lahko pa bodo pristopili ostali lastniki. Če bo šel kdo zraven, bomo zadovoljni, drugače pa bomo NLB dokapitalizirali sami, kolikor je treba, da bo lahko širila svojo dejavnost.

Kdaj bi lahko dokapitalizirali NLB?

Postopek bo nekoliko zamaknjen, pričakujemo, da v prvo polovico leta. Seveda bo potem potreben rebalans državnega proračuna. Vsoto, ki jo imamo že pripravljeno za dokapitalizacijo, bomo v tem času vezali v bankah kot depozit. Ocenjena bo vrednost delnice, ki se bo po pričakovanjih gibala blizu knjigovodske vrednosti.

KBC pri prejšnji dokapitalizaciji NLB ni sodelovala. Mislite, da zdaj bo?

Še vedno so povabljeni k dokapitalizaciji, tudi še niso rekli ne. Za odločitev so se vzeli čas še do 11. januarja, s tem pa je nam proračunsko leto minilo in gremo v novo s priglasitvijo dokapitalizacije Evropski komisiji. Če bi KBC pristopil k dokapitalizaciji kot velik lastnik, priglasitev ne bi bila potrebna, ker bi bilo jasno, da gre za zasebno investicijo. Sicer pa so odnosi s KBC zdaj boljši in pričakujemo, da bodo še naprej pomagali, da bo NLB konkurenčna.

Bo potreben rebalans proračuna za leto 2010 še zaradi kakšnega drugega vzroka?

Zaenkrat bo rebalans potreben zaradi NLB, bo pa odvisno od financiranja razvojnega preobrata ter razvojnih središč, kje se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri naj se ga prepusti v okvir javnozasebnega partnerstva.

loading...
Loading...