Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

spanje, raziskava Svet24.si

Sanje pod nadzorom

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

ela mei2 Njena.si

Skrito v raju: 'Ela' nenadoma vidno spremenjena?

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Premoženje javno

Deli na:

Poslanke in poslanci SDS so v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, je danes povedal poslanec SDS Zvonko Černač. Cilj zakona je po njegovih besedah zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih dejanj in na področju klientelizma.

Poslanke in poslanci SDS so v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, je danes povedal poslanec SDS Zvonko Černač. Cilj zakona je po njegovih besedah zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih dejanj in na področju klientelizma.

To bi po njegovem dosegli z javno objavo premoženja funkcionarjev na spletnih straneh računskega sodišča. Z zakonom bi preprečili razne manipulacije, tudi v luči pred nekaj minutami sprejete novele zakona o državni upravi, je povedal.

"Netransparentnost in klientelizem" se namreč po njegovih besedah preko ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki ga vodi Gregor Golobič, prenašata na posamezna podjetja, kar se po njegovem ne bi smelo dogajati.

Černač je uvodoma povedal, da je bil v prejšnjem mandatu podoben zakon že v parlamentarni proceduri, vendar pa je takrat skupina poslancev s prvopodpisanim takratnim vodjo poslanske skupine SD Miranom Potrčem sprožila ustavni spor. Ustavno sodišče je nato izvajanje zakona zadržalo.

Z zakonom bi se po Černačevo "vsaj deloma" povrnil ugled javnih institucij in javnih funkcionarjev, ki je bil po njegovem mnenju v zadnjih dneh "bistveno okrnjen". K temu je pripomogla tudi institucija predsednika države, ki je z izjavami pričela izgubljati svojo verodostojnost, je prepričan.

V zakonu je obseg tistih, ki so dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje, približno tak kot v obstoječem zakonu, pri čemer so izločeni občinski svetniki in svetnice, je pojasnil. V primerih, ko gre za nepoklicno opravljanje funkcije, gre pri nadzoru namreč za "neke administrativne postopke", ki pa nimajo drugih rezultatov razen teh, da "mora nekaj tisoč ljudi izpolnjevati neke obrazce, ki so že tako in tako v javnih evidencah". Po mnenju Černača tudi sicer ne gre za funkcije, ki bi bile izpostavljene takšnim ali drugačnim tveganjem.

Zakon tudi predvideva, da vse postopke v zvezi s prijavo premoženjskega stanja, vodenjem evidenc in objavo na spletni strani vodi računsko sodišče. To bi bilo dolžno v dveh mesecih po uveljavitvi zakona sprejeti pravila ravnanja v zvezi s tem. V istem obdobju - torej v dveh mesecih - pa bi mu bila dolžna komisija za preprečevanje korupcije posredovati celotno dokumentacijo, je povedal.

Ta del pristojnosti se s komisije za preprečevanje korupcije torej prenaša na računsko sodišče, ki ima po Černačevih besedah zelo širok nabor koristnih informacij s tega področja. Vsako leto namreč opravlja številne revizije v subjektih javnega prava in je tudi po drugi plati povezano z nadzorom nad delom tistih, ki so dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje, je pojasnil poslanec SDS. Dodal je, da ostale pristojnosti protikorupcijske komisije ostajajo.

Prijavo premoženjskega stanja bi bilo po predlogu zakona treba obnavljati vsako leto najkasneje do 31. marca, računsko sodišče pa bi bilo dolžno najkasneje do 30. aprila obnovljen seznam objaviti na svoji spletni strani.

V primeru kršenja zakonskih določil je poleg globe predvidena tudi kazen v višini vrednosti neprijavljenega premoženja oz. v višini premoženja, katerega izvora javni funkcionar ne uspe pojasniti.

Zakon se po njegovih besedah med drugim nanaša na funkcionarje v službah DZ, v službah vlade in v službah predsednika države. Poudaril je še, da je to zakon, ki naj bi deloval preventivno. Trenutni zakon je sicer dajal vtis preventivnega, vendar pa so zadnji dogodki po besedah Černača pokazali, da učinkov ni imel.

Opozoril je še, da je v predlogu zakona posebej navedena dolžnost prijave poštnih nabiralnikov v tujini, prijava vrednosti povezanih gospodarskih družb oz. celotne strukture, je pojasnil Černač.

Kot je še dejal, bi se v DZ špekulacijam najlažje izognili, če bi podatke o svojem premoženju objavilo vseh 90 poslancev.