GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija portugalska ronaldo 3 Ekipa24.si

Jaaaa!!! Norišnica v Stožicah, Slovenija na ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

peter prevc Ekipa24.si

Največji hit! Pojavil se je posnetek enega od ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Premier prevzema odgovornost – so what (pa kaj)?

Deli na:

Najprej je razložil, zakaj je zadihan. V državni zbor je prihitel s Škisove tržnice, kjer se je malo prej družil s študenti, a ti so ga izžvižgali zaradi malega dela. A to je zanj, kot pravi, nekaj, kar mora vzeti v zakup, in pravzaprav mala mal'ca v primerjavi s tem, kar vsak dan posluša od sindikatov.

Najprej je razložil, zakaj je zadihan. V državni zbor je prihitel s Škisove tržnice, kjer se je malo prej družil s študenti, a ti so ga izžvižgali zaradi malega dela. A to je zanj, kot pravi, nekaj, kar mora vzeti v zakup, in pravzaprav mala mal'ca v primerjavi s tem, kar vsak dan posluša od sindikatov.

Na stojnici so mu tisti študentje, ki so bili malo manj sindikalno, pa zato bolj žurersko razpoloženi, ponudili celo kozarček. Ni ga sprejel, češ da mora v državni zbor in je prav, da je tam vsaj kdo trezen. Šala? Zelo verjetno. V državni zbor je torej pritekel trezen in zadihan. Zadihan, ker je pač hitel, in ne zato, ker bi moral pobegniti pred študenti, katerih problemi so, kot je dejal, tudi njegovi problemi. In za rešitev teh vprašanj si je vzel petdeset dni časa. To pomeni, da je pomaknil odločitev daleč v drugo polovico junija, ko bodo vsaj tisti študentje, ki res študirajo, imeli malo dela z opravljanjem izpitov. Tako bodo za pogajanja s premierjem imeli čas le študentski poklicni pogajalci, ki z vztrajanjem pri študentskem delu pomikajo rešitev vprašanj mlade generacije (zaposlitvenih, upokojitvenih itd.) daleč v njena srednja leta.

 

Še preden se je nato lotil obrazložitve svoje odločitve, da za novega kmetijskega ministra predlaga Dejana Židana, je poslancem namignil, da bo, če bodo oni tako odločili, še istega dne v deželi brez dela en človek manj. Še ena šala? Prav gotovo. Če bi premier mislil resno, bi to pomenilo, da prihaja novi minister naravnost iz vrst iskalcev zaposlitve. To pa ne drži; z njegovim odhodom na ministrstvo se je zgolj nekomu pokazala možnost napredovanja. Resda bo tudi na mesto tega drugega lahko napredoval nekdo tretji in tako naprej po lestvici položajev, kot je v navadi pod goro, pod to goro židano ... A ob pomoči različnih botrov in ob koliziji njihovih interesov utegnejo miniti meseci, preden se bo vsa reč odvrtela do stopnje, ko bi se izpraznilo kakšno skromno mesto za omenjenega brezposelnega. Pa še takrat se lahko odločijo, da je bolj racionalno to nepomembno delovno mesto ukiniti, kot nekoga na novo zaposliti.

 

Ko smo že omenili kolizijo – premier je, v povezavi nesrečnimi bulmastifi, še pred imenovanjem novega kmetijskega ministra spregovoril tudi o tej. Zdelo se mu je potrebno omeniti, da bo vsekakor zahteval odgovornost, resda ne kazensko, vsekakor pa disciplinsko, od vseh, ki so v domnevni koliziji med starim in novim zakonom sprejeli napačne odločitve. Še ena šala? Ja, nič več nas ne sme presenetiti! Nadležni opozicijski poslanec Branko Grims je sicer želel razlagati nekaj o tem, da kolizije med obema zakonoma ni moglo biti, ker so v novi zakon za vsak primer zapisane prehodne določbe, a mu predsednik državnega zbora Pavel Gantar ni dal besede. Tako smo bili prikrajšanji za nedvomno zanimivo polemiko o tem, koliko časa imajo državni uradniki na razpolago, da lahko brez prehude nervoze dojamejo in prilagodijo svoje odločanje sprejetim zakonskim spremembam. Pa tudi o tem, koliko časa po uveljavitvi sprememb zakona za nekatere še velja stari zakon, medtem ko se morajo drugi že ravnati po novem zakonu.

 

Po vsem, kar smo slišali v kar kratkem premierjevem nastopu, bi nepoučeni lahko sodili, da je imel pač slab dan. A tistim, ki vsaj približno spremljajo politično dogajanje v Sloveniji, je že lep čas jasno, da gre za kronično zadrego. V dobrem letu in pol svojega mandata je Pahor nič kolikokrat »pokril« sporne poteze ministrov in ministric svoje vlade, češ da vsaj »za zdaj nima razloga, da bi jim ne zaupal«, čeprav pri teh zagotovilih ni bil vedno prav prepričljiv. Zaupal je Golobiču, Vlačiču, Križaniču, Pogačniku, nekaj časa celo Erjavcu, Kresalovi … in nikoli ni pozabil poudariti, da sprejema nase vso odgovornost, čeprav mu tudi glede tega ni bilo mogoče popolnoma zaupati.

Kaj naj si denimo človek misli o nedavnem premierjevem zagotovilu, da je bilo z najemom prostorov za nacionalni preiskovalni urad vse v najlepšem redu, ko je skorajda v isti sapi napovedal, da bo vlada proučila vse možnosti za takojšnjo prekinitev poslov s Pogačarjevim podjetjem Ram Invest? Zakaj bi bilo treba prekinjati posle, s katerimi je čisto vse v redu? No, premier je vsekakor pripravljen prevzeti odgovornost tudi za to. Kakor je po lastnih  zagotovilih pripravljen prevzeti odgovornost tudi za vse posledice, ki bi jih lahko povzročil arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Šala? Bojim se, da res.

Saj ne da bi dvomili o tem, da je odgovornost res pripravljen prevzeti. Vprašanje je, kaj nam to koristi. Pustimo ob strani odločitve njegovih ministrov – toda če bo čez kakšno desetletje ali dve Slovenija glede na to, da ne bo imela ozemeljskega stika z mednarodnimi vodami, podobna Švici, bo dejstvo, da je Pahor prevzel nase odgovornost za to, precej slaba tolažba.