Rebalans za leto 2015 ne vsebuje enkratnih izdatkov, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli zanesljivo napovedati višine primanjkljaja, je povedal premier. Iz krize ne moremo čez noč. A uspelo nam bo kljub zahtevnosti razmer, k čemur me spodbujajo ne le trenutno zelo spodbudni gospodarski kazalci, ampak tudi zaveza koalicije in mnogih drugih v družbi, da začenjamo odgovorno gospodariti in se zavedati omejitev pri trošenju s ciljem dokončne konsolidacije javnih financ, je dejal.
Glede varčevanja v javni upravi premier meni, da je še nekaj rezerv v širšem sektorju. Analiza možnosti optimizacije delovanja je po njegovih besedah v veliki meri narejena, neracionalnosti so npr. na področju javnih razpisov, pri upravljanju z nepremičninami, v delovnih procesih, racionalizacija je možna z različnimi digitalnimi metodami. Vlada si po njegovih besedah želi spodbuditi višjo delovno motivacijo in pravičnejše nagrajevanje javnih uslužbencev.
"Naredili smo več korakov naprej v dialogu s socialnimi partnerji in drugimi sferami civilne družbe, vzpostavljamo socialni mir, zaupanje, da bomo lahko nato izvajali reforme," je dejal premier in omenil nedavni podpis socialnega sporazuma, pa dogovore s sindikati javnega sektorja, občinami, študenti. Za letos vlada po njegovih besedah načrtuje prve temeljne premike v smeri zdravstvene reforme in ključne spremembe tudi na nekaterih drugih področjih.
Glede vloge DUTB je Cerar dejal, da so jih "že lani začele skrbeti nekatere stvari". "Danes se kaže, da ima naša skrb realno podlago," je povedal. Vlada se je v zaprtem delu zadnje seje seznanila z osnutkom odziva na poročilo računskega sodišča o delovanju DUTB za obdobje 2011-2013. Nikakor se politično ne vmešavamo v delo DUTB, zadeve pa preučujemo in ko bodo ugotovljena vsa ključna dejstva, bomo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepali, je dejal.
Cerar soglaša z mnenji, da se je privatizacija sprevrgla v ideološko vprašanje, ki ga po njegovem mnenju politično spodbujajo nasprotniki prodaje državnega premoženja. Vlada si ideološki naboj, ki ga je sprožil "v veliki meri ne dovolj domišljen seznam 15 podjetij", želi omiliti z oblikovanjem strokovne in transparentne strategije upravljanja z državnim premoženjem.
Kot je poudaril, postopke privatizacije vodi SDH, pri čemer naj bi upošteval merila transparentnosti, ustrezne cene in ustreznega kupca, ki ima pripravljen prepričljiv razvojni model. Za dokončen sprejem kriterijev v okviru strategije bo po njegovih besedah potrebnih kar nekaj mesecev, o razvrščanju konkretnih podjetij bo govora šele v naslednji fazi.
"Zadaj je tudi veliko prikritih interesov tistih, ki bodo s prodajo podjetij izgubili možnost plenilskega napajanja na račun davkoplačevalcev," je dejal. "Moč napadov kaže, da pri kritikah ne gre le za neke načelne, legitimne razmisleke o naši prihodnosti, ampak tudi za vprašanje, kdo bo izgubil svoje privilegije. Ti odzivi presegajo vsako logiko in mejo dobrega okusa. A to dokazuje, da smo na pravi poti," je dejal.
Ne gre pozabiti, je poudaril, da je bila "odločitev o privatizacijskem seznamu sprejeta tako v vladi, v kateri sta sedela naša sedanja koalicijska partnerja, SD in DeSUS, kot v DZ". "Gre za pravno zavezo na najvišji ravni, pa tudi za politično in simbolno zavezo," je dejal. Medtem ko DeSUS načelno ne nasprotuje premišljeni privatizaciji, pa je vloga SD tu "na nek način zelo težavna". "V stranki se soočajo z dilemo, ali podpreti privatizacijo podjetij s seznama do konca, kot so se temu v prejšnjem mandatu večkrat zavezali s svojimi glasovi, ali od tega nenadoma odstopiti," je dejal. Zaenkrat SD na ravni vlade po Cerarjevih besedah deluje konstruktivno.
Koalicijo Cerar ocenjuje kot čvrsto, "v medsebojnih odnosih smo korektni". O morebitnih spremembah koalicije ne razmišlja, je pa naklonjen iskanju čim širšega konsenza, tudi z opozicijo, če za to ni koalicijskih zadržkov. Kot dober primer je izpostavil nedavno visoko podporo izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu pri prvi obravnavi v DZ. Dosego visokega konsenza v nekaj mesecih ob dejstvu, da bi moral biti zakon sprejet že novembra 2013, je ocenil kot uspeh. "Naš pristop lahko pripelje do sodelovanja," je dejal.
Opoziciji ne odreka legitimnosti kritike dela vlade, a napovedi nekaterih članov opozicije že ob imenovanju vlade, da ta ne bo končala mandata, morda niti prvega leta ne, ocenjuje kot "izraz politične nekulture". "Kajti noben dostojen politik ob slovesnem trenutku, ko se oblikuje vlada, ne daje takih negativističnih izjav," je dejal.
SMC, ki ima po njegovih besedah približno 3000 članov, bo marca pripravila kongres. "Smo mlada stranka, ki se širi, kongres bo namenjen spremembi imena in verjetno manjšim spremembam statuta in organov stranke," je dejal. Finančno stanje je pozitivno glede na poročilo za leto 2014. "Je pa jasno, da so pred nami številne naloge, predvsem krepitev članstva in delovanja na terenu, v zadnjem mesecu pa smo vzpostavili tudi več programskih odborov, kjer se zbirajo strokovnjaki, civilna družba, katerih poglede lahko stranka prenese v vlado ali DZ," je rekel.
Glede trenutnih prizadevanj Grčije za zmanjšanje dolžniškega bremena, o katerih bo govora tudi na Evropskem svetu prihodnji teden, je poudaril, da je Slovenija pred dobrimi štirimi leti solidarno Grčiji namenila več kot 260 milijonov evrov pomoči in pristala na več kot milijardo evrov poroštev. "Zanesljivo je Slovencem in vladi težko, ko gledamo zelo težko socialno situacijo mnogih državljanov Grčije. Vendar pa mora Grčija izpolniti svoje obljube," je opozoril premier. Kot je dodal, se z vsem tem soočamo tudi v Sloveniji, kjer skoraj vsak državljan čuti in vidi, kako boleč proces je to.
"Slovenija zato ne more in ne sme pristati na kakršen koli odpis dolga ali kakršen koli ukrep, ki bi Grčijo razbremenil njene objektivne zavezanosti k strukturnim reformam," je dejal. "V nasprotnem primeru bom to kot predsednik vlade zahteval tudi za Slovenijo, saj morajo biti skupna evropska pravila enaka za vse," je dejal.
"To ne pomeni, da se vlada ni pripravljena v okviru EU pogovarjati o kakšnih političnih in drugih ukrepih, ki bi omogočili Grkom prožnejšo pot strukturnih reform in finančne konsolidacije, vendar pa morajo opraviti osnovne naloge, h katerim so se zavezali," je dejal Cerar.
Kot prvi mož vlade bi si v tem trenutku želel manjšega pritiska evropskih pravil, a v tem vidi tudi "koristno spodbudo, da se Slovenci naučimo biti dober gospodar, živeti v mejah zmožnosti ter razvoj voditi na trajnosten in vzdržen način". Takšno načelo je po njegovem mnenju potrebno za vse članice EU, če Evropa želi skupen ekonomski napredek ter ohranitev povezave in njenih institucij.
V Evropi se po njegovem mnenju zavedamo pomena gospodarske uspešnosti in konkurenčnosti, a tudi, da mora biti del tega bogastva čim pravičneje distribuiran med tiste, ki si ne morejo zagotoviti normalnega standarda. Tudi v Sloveniji smo živeli preko svojih realnih možnosti.
"Postali smo specialisti za to, da privatiziramo dobičke in socializiramo izgube, za kar danes vsi, razen nekaterih spretnih prevarantov, ki se še vedno izmikajo roki pravice, plačujemo dolg," je dejal. Naloga vlade in tudi širšega okolja je, da te plenilske prakse in mentaliteto presežemo, vzpostavimo in ohranimo politično stabilnost, ki je predpogoj za ostalo, ter jo nadgradimo z višjo pravno in politično kulturo, je dejal.
Grožnja terorizma, ki je v zadnjih tednih zajela Evropo, sproža razmisleke o ustreznih odzivih. "Svoboda in varnost sta vedno vrednoti, ki ju je treba zagotavljati v ustreznem ravnovesju. To je pridobitev zahodne civilizacije in menim, da se temu ne smemo nikoli odreči," je prepričan Cerar.
V Sloveniji se stopnja ogroženosti zaradi morebitnih terorističnih napadov po njegovem mnenju ni povečala. "Zavedamo pa se, da smo kot država na občutljivem tranzitnem območju in da moramo biti ves čas pozorni," je dejal.
Po sestanku sveta za nacionalno varnost se pripravljajo analize, na podlagi katerih bi, če bi bilo to potrebno, bistveno spremenjenim razmeram lahko zelo hitro prilagodili zakonodajo. Zaenkrat prevladuje ocena, da takšnih sprememb še ne potrebujemo, toda nove razmere zahtevajo tudi nekoliko povečan nadzor nad ljudmi, ki potujejo na Bližnji vzhod ali na območja vojnih spopadov, ali pa javno izražajo radikalna stališča, je dejal Cerar.
Ustrezen način preseganja takšnih pojavov pa je po premierjevem mnenju še večje spodbujanje strpnosti v družbi. Tako se ustvari okolje, v katerem "se ne bo noben posameznik čutil tako pritisnjenega ob zid, da bi se želel zateči k radikalnim potezam". "Ljudem je treba vedno znova povedati, da nobena vera, religija ali ideologija ne opravičuje nasilnih dejanj zoper soljudi. Demokracija omogoča, da vsak pove, kar misli, ne pomeni pa tolerance do nasilja," je dejal.
Pri reševanju ukrajinske krize Slovenija vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, zato skupaj z ostalimi članicami EU "jasno in nedvoumno nastopa proti vsem, ki ga kršijo". "Če bo Rusija razmere zaostrovala, bomo podprli tudi morebitne nadaljnje politične in ekonomske sankcije," je dejal premier.
Poudaril pa je, da Slovenija nikakor ne razmišlja o podpori morebitnemu oboroževanju Ukrajine s strani tretjih držav ali o morebitni vojaški pomoči. "Prava pot je pot dialoga, diplomacije, pogajanj ter pritiskov z natančno domišljenimi ekonomskimi sankcijami," je dejal.
Ukrajinsko krizo občutimo vsi, tudi Slovenija, je dodal. "Zainteresirani smo za uspešno rešitev krize in ohranitev dobrih gospodarskih in političnih odnosov z Rusijo," je povedal. Kar zadeva Južni tok, Cerarja razvoj dogodkov ni presenetil. Odgovor nanj je iskanje najugodnejše možnosti za energetsko povezavo Slovenije s članicami EU in drugimi državami. Slovenija pa lahko s pametno energetsko politiko postane bolj energetsko samozadostna, je dejal.
V letu, ko bo Slovenija obeležila 25. obletnico prvih demokratičnih volitev in plebiscita ter 70. obletnico konca druge svetovne vojne, je Cerar poudaril, da si bo kot premier prizadeval, da bi nas ti dogodki povezali. "Četudi se bo še kdaj zgodilo, da bo za koga to pretežka naloga, verjamem, da je naša prihodnost v večji povezanosti. To ne pomeni odsotnosti pluralnosti mnenj in kritičnosti, a del prihodnosti mora biti neka višja stopnja spoštovanja naše zgodovine in pomiritve z njo," je dejal.
Cerar, ki vlado vodi od srede lanskega septembra, je na vprašanje, kaj politika prinese človeku, odgovoril, da ga postavi pred hudo preizkušnjo; kajti v politiki "se pogosto koncentrirajo negativne sile, ki želijo v tebi spodbujati najslabše". "Če sem zelo iskren: osebno me velikokrat neka dejstva ali krivice, pa tudi umazane zgodbe in neresnice, ki se pojavljajo v politiki in tudi prek medijev, skušajo spraviti v slabo voljo, v odziv z jezo, a vedno znova začutim, da bi bil to popoln nesmisel. Spomnim se, da sem tu zato, da pomagam preseči takšna razmišljanja," je dejal.
"Ko se dogajajo negativnosti, si recimo: to je to, izziv, zaradi tega smo tu, da to presežemo. In če se nas bo dovolj zbralo, in mislim, da se takšni že prepoznavamo, bomo skupaj drug drugemu pomagali k temu, kar si želimo - k boljši in uspešnejši družbi," je premier Cerar sklenil pogovor za STA.