Preiskava ni ovirana

Verjetno ste zadovoljni, da vas je ministrica v petek tudi formalno predlagala na položaj generalnega direktorja?

Seveda sem zadovoljen.

Kako to, da ste se prijavili na ta poziv za generalnega direktorja, ne pa tudi na razpis, ki je bil objavljen še v prejšnjem mandatu?

Še vedno vztrajam pri tem, kar sem dejal že v začetku leta. Način imenovanja generalnega direktorja slovenske policije preko javnega natečaja se mi zdi nekoliko specifičen, zato se mi zdi smiselno, da način izbire poteka tako kot v vojski. Vojska in policija sta si namreč po naravi svojega dela precej sorodni. Po mojem si policija to tudi zasluži.

Odločitev za to, da sem sprejel funkcijo v. d. generalnega direktorja policije v mesecu februarju, je bila težka. Sprva sem bil skoraj prepričan, da ne bom, ko pa se enkrat soočiš z izzivi in ko najdeš nek konsenz za to tudi v družini, pa težko narediš korak nazaj. Glede na to, da sem si s svojo ekipo zastavil visoke cilje in projekte, se mi je zdelo tudi nekoliko neprimerno, da ne bi po pol leta, kar sem na tej funkciji, sprejel še tega formalnega izziva.

Ali je sploh kakšna razlika med prejšnjim javnim razpisom in tem pozivom? Sprašujem zato, ker se na prejšnjega niste želeli prijaviti.

Razlika je v pogojih, ki so po spremembi zakona o policiji ostrejši, ter v pristojnosti komisije, ki mora podati pozitivno mnenje tako ob predlogu za imenovanje, predvsem pa ob razrešitvi. Menim pa, da bi bilo pri iskanju generalnega direktorja policije na splošno najbolj primerno, da bi se kandidati izbirali zgolj med ljudmi iz policijskih vrst, na primer med direktorji policijskih uprav in direktorji policijskih enot.

Ste sicer notranjo ministrico Katarino Kresal poznali, preden vas je imenovala za v.d. generalnega direktorja?

Ne. Nisva niti v družinskih povezavah, kar je bilo mogoče prebrati na nekaterih forumih, ne v kakršnih koli drugih povezavah. Ministrico sem prvič srečal kot kandidat za v. d. generalnega direktorja, in sicer na pogovoru, na katerega sem bil povabljen. To je bilo moje prvo srečanje z njo.

Tudi sicer v času svoje poklicne kariere nikoli do zdaj nisem imel nobenega botra, ne po politični, ne po gospodarski plati, ne po sorodstveni plati, zato imam glede tega čisto vest.

Kljub temu se v javnosti pojavljajo navedbe, da ministrica vpliva na vaše delo. Nekateri se denimo sprašujejo, zakaj policija preiskuje podjetja, ki jih še vedno vodijo kadri, imenovani v času prejšnje vlade, ne pa tudi na primer Pivovarne Laško, ki naj bi bila blizu SD.

Kriminalistična policija ne obravnava sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete izključno v podjetjih, ki so blizu opoziciji, zavedam pa se teh očitkov in tega, da se bodo pojavljali tudi v prihodnosti. Verjamem, da marsikdo živi v prepričanju, da je tisto, kar trenutno dela predvsem kriminalistična policija, politično usmerjeno. Vendar kategorično zanikam, da bi se kdor koli vtikal v delo slovenske policije, kar nenazadnje dokazuje tudi to, da so se določene preiskave začele že pred mojim prihodom.

Objektov svojih preiskav tudi ne izbiramo na podlagi tega, ali nam je kdo všeč ali ne, ali po tem, ali je član ali simpatizer kakšne stranke. Vse obravnavamo enako, ne glede na to, kakšna je njegova politična ali katera koli druga pripadnost. Mogoče smo tudi zato zdaj v fazi, ko prihajajo očitki z ene in druge strani, vendar se na to ne oziramo. Sam pravim, da če nas kritizirajo tako z leve kot z desne, potem je to dokaz, da smo dobri.

Lahko rečem, da sem bil do zdaj popolnoma samostojen pri svojem delu. To je tudi eden od razlogov, zaradi katerega sem se prijavil na poziv za generalnega direktorja. Da sem samostojen, je namreč zame zelo pomembno, zato tudi od kriminalistične policije ne zahtevam, da me seznanja s podrobnostmi iz posameznih kriminalističnih preiskav. Zagovarjam načelo, da policisti svoje delo opravljajo na podlagi zakonitosti in strokovnosti.

Pa vendarle, Luka Koper, Intereuropa in nekatera druga podjetja, v katerih tečejo preiskave, zunanjemu opazovalcu lahko vzbudijo vtis, da policija večinsko pozornost posveča podjetjem, ki jih vodijo kadri prejšnje vlade. Je torej to zgolj naključje?

Da, verjemite. Razumem, da laični del javnosti to težko razume, ampak verjemite, da je takšno zaporedje v tem času zgolj naključje. V policiji se ne bi dalo skriti tega, če bi želel generalni direktor usmerjati kriminalistično policijo pri njenem delu. Sistem je takšen, da vsaka čast tistemu, ki bi si to upal. S tem bi se diskreditiral na dolgi rok in tudi zaključil svojo poklicno kariero.

Kako daleč so sicer preiskave v omenjenih podjetjih?

Za največje in najbolj obsežne zadeve smo oblikovali posebne delovne skupine in intenzivirali posamezne ukrepe pri posameznih preiskavah. Nehvaležno pa je zdaj govoriti o tem, kdaj bodo posamezne zadeve zaključene, saj se le redko katera preiskava gospodarske kriminalitete zaključi prej kot v pol leta. Poskušamo pa naredili vse, da bi v zadevah pridobili kakovostne dokaze, pri tem pa sodelujemo tudi s tožilci.

Imate kakšne podatke, kako daleč je preiskava zoper Janeza Janšo zaradi suma izdaje tajnih podatkov?

Podrobnosti ne poznam, ker ne vplivam na preiskavo. Po končanem zbiranju obvestil bomo o ugotovitvah korektno obvestili javnost. Vem le to, da je zadeva trenutno v fazi ugotavljanja, ali v konkretnem primeru obstajajo elementi kaznivega dejanja.

Tudi v tem primeru so se v javnosti pojavljali očitki, da je preiskava zoper Janšo posledica političnega vpliva Kresalove na vas.

Tega vpliva ni. Kakšen vpliv v tej zadevi je imela Kresalova, najbolje pove dejstvo, da je za preiskavo izvedela šele, ko je bilo na spletni strani SDS objavljeno vabilo Janezu Janši na zaslišanje.

Kako je pa z javnim predvajanjem seje vlade? Preiskujete tudi to zadevo?

Preiskujemo, zadeva pa je v isti fazi kot pri Janezu Janši, torej ugotavljamo, ali obstajajo elementi kaznivega dejanja.

Ste v zvezi s tem s kom opravili kakšen pogovor?

Smo. O konkretnih imenih pa ne morem govoriti.

Kako pa je s preiskavo domnevnega kršenja zakona o osebnih podatkih v zadevi zbornica fizioterapevtov in Friderike Kresal?

Tudi tukaj je zadeva v fazi zbiranja obvestil.

Je sicer običajno, da se policija odziva na objave v medijih? Ko novinarji sprašujemo, zakaj se policija na neko stvar ni odzvala, lahko namreč dobimo tudi odgovor, da objava v medijih še ni zadosten razlog za ukrepanje.

Se občasno odziva, poznam pa tudi primere iz prakse, ko se je tožilstvo na podoben način odzvalo na obstoj razlogov za sum kaznivih dejanj.

Pred časom je kar nekaj polemike med vami in državnim tožilstvom povzročila informacija, da naj bi policija preiskovala generalno državno tožilko Barbaro Brezigar oziroma naj bi ugotovila, da je imela Brezigarjeva stike z nekaterimi osumljenci iz omenjene zadeve. Je imela Brezigarjeva status osumljenke v tej zadevi?

Generalna državna tožilka ni imela niti približno statusa osumljenca. Tudi sicer ne drži, da so se odnosi med policijo in tožilstvom v tej zadevi skrhali. Z generalno državno tožilko sem vedno dobro sodeloval, tudi v preteklem obdobju, še preden sem prišel na to funkcijo. Tudi sedaj dobro sodelujemo, zato ne vidim razloga, da ne bi bilo tako tudi v prihodnosti.

Se vam ne zdi nekoliko nenavadno, da je policija v tej zadevi dopis, v katerem je spraševala po imetnikih dveh telefonskih številk, na tožilstvo poslala po navadni pošti? Na ta način je namreč lahko vsako videl pošto in morda je zadeva tudi zato prišla v javnost.

Ne, to ni nič nenavadnega.

Bi morala ta pošta nositi oznako interno?

Ne. Poleg tega so biti tudi vsi dopisi, ki so iz podobnih razlogov romali tudi na druge naslove, poslani na takšen način. Verjemite, da je najbolj neugodno za policijo, če taka zadeva pride v javnost.

Torej je to normalen način pošiljanja zahtevkov?

To je bil normalen postopek, ne le v tem primeru, ampak tudi v ostalih. Tu ni nobenih skrivalnic. Še enkrat poudarjam: Položaj generalnega direktorja sem prevzel 19. februarja. Vsi ti dopisi so se zgodili še pred mano. Kljub temu sem se hotel tudi sam prepričati, kakšna je zadeva, in po tistem, kar sem videl, je zadeva taka, da ni nobenega kančka dvoma, da bi kdor koli iz policijskih vrst ali pa iz vrst tistih, ki zadevo preiskujejo, poskušal diskreditirati generalno državno tožilko. Nenazadnje gre za inštitucijo, s katero delamo z roko v roki.

Kako pa je podatek o tem, da je policija preverjala številke državnega tožilstva, prišel v javnost? Sprašujem namreč, ker se zdi, da informacije o delu policije predčasno prihajajo v javnost. Pa ne samo v času vašega mandata.

Na policiji nimamo nobenih podatkov, da bi ta podatek prišel s policije.

Torej je prišel s tožilstva?

Ne trdim tega. Lahko bi prišel tudi s katere druge inštitucije.

Katere?

Ne morem govoriti o tem. Zdi se mi nepošteno, da bi s prstom kazal na druge inštitucije. Lahko pa vam zagotovim, da bom v primeru, če se bo izkazalo, da podatki prihajajo iz policije, naredil vse, da ugotovimo, od kod prihajajo, in krivce ustrezno sankcioniramo.

Barbara Brezigar je v tej zadevi sicer tudi prepričana, da bi se morala policija ustaviti v tistem trenutku, ko je ugotovila, da gre za številke z državnega tožilstva, ker državno tožilstvo v nobenem primeru ne bi moglo biti vpleteno v to.

V dopisu, ki je bil posredovan na tožilstvo, je bilo samo zaprosilo, naj nam sporočijo, kdo je uporabnik dveh telefonskih številk, hkrati pa policija ni izvajala nobenih drugih ukrepov v zvezi s tem. Ponovno poudarjam, da s strani policije ni šlo za nobeno zlorabo v smislu, da bi jo želeli diskreditirali.

Imate kakšne podatke, kako daleč je preiskava nakupa patrij?

Za informacije o tem je pristojno vrhovno državno tožilstvo, ki tudi v celoti vodi in usmerja to zadevo. Sam lahko ocenim le, da skupina, ki dela na tem primeru, dela dobro. Tudi sodelovanje med policijo in tožilstvom v tem primeru je dobro.

Ne soglašate z mnenjem nekaterih strank, ki trdijo, da je sodelovanje slabo in da ta preiskava tudi sicer poteka prepočasi?

Sodelovanje poteka dobro. Govorim o sodelovanju med policijskim delom slovenske mešane komisije in finskimi organi. Sem pa prepričan, da bomo lahko na vse kritike odgovorili takrat, ko bo zadeva zaključena. Takrat bo treba zadevo vzeti v roke in analizirati, kaj je bilo narejeno dobro in kaj slabo. Trenutno pa je pomembno, da se zadeva zaključi.

Lahko že zdaj poveste, ali je bilo v dosedanji preiskavi narejenega kar koli takega, zaradi česar bi zadeva lahko padla - če je šlo seveda res za podkupovanje - oziroma kaj takšnega, kar bi lahko kakor koli oviralo preiskavo?

Ne. Po mojih informacijah ne.

Kaj pa policijska depeša?

Tudi zanjo lahko rečem, da ne. To pa zato, ker so aktivnosti pri preiskavi te zadeve potekale ne glede na depešo. Dejstvo pa seveda je, da se zaplet z njo ne bi smel zgoditi.

Pred kratkim je prišlo do odmevne aretacije t.i. hrvaškega bombaša, ki naj bi načrtoval napad na nekatere države inštitucije in politike. Kako resna je bila dejansko po vašem grožnja?

Ob predpostavki, da bi mu uspelo priti v Ljubljano in izvesti tisto, kar potrjujejo podatki, je šlo za maksimalno stopnjo ogroženosti. To potrjuje tudi podatek, da je pred tem podoben napad z bombo izvedel v Nemčiji, kjer je bil zaradi tega tudi zaprt. Vsekakor pa ne gre za to, kar je morda mogoče kje slišati, da je policija zadevo napihnila.

Je policija zaradi tega dogodka poostrila varovanje državnih objektov in funkcionarjev?

Pri posameznih osebah, za katere smo podali oceno, da se je njihova ogroženost povečala, smo varovanje okrepili. Smo pa to seveda naredili tako, da se niti ne opazi.

Imate mogoče podatke, da so obstajale še kakšne podobne grožnje?

Ne, takih podatkov nimamo.

Kako pa sicer ocenjujete drugi rebalans proračuna? Policija sredstva pridobiva ali izgublja?

Z rebalansom žal tudi policija izgublja sredstva. Smo pa pri pogajanjih skušali narediti vse, da se pri tem ne bi posegalo v socialne pravice zaposlenih. To bi namreč lahko imelo zelo negativne posledice za ves sistem. Zavedati se je namreč treba, da je kar 80 odstotkov našega proračuna vezanega na plače in osebne dodatke, le slabih pet odstotkov proračuna pa gre za investicije.

Lahko v prihodnje na policiji pričakujemo kakšne večje spremembe?

Lahko. V jeseni bomo namreč začeli razpravo o reorganizaciji policije. Ta bo zastavljena tako, da bo temeljito posegla v organizacijsko strukturo policije, najprej na državni, nato pa tudi na regionalni ravni. Spremembe bodo takšne, da policija po njej ne bo več to, kar je bila do zdaj.

Predvidevate odpuščanja?

Ne bo šlo toliko za odpuščanja kot za poskus spremembe deleža operativnih in neoperativnih delovnih mest. Zavedamo se, da naloga ne bo lahka, saj je jasno, da če želiš narediti konkretno spremembo, vedno v nekem delu povzročiš določeno nezadovoljstvo. Je pa pot jasno začrtana, zato od nje ne mislimo odstopati.