Predsednik vlade Borut Pahor in finančni minister Franc Križanič sta danes na izredni seji DZ predstavila predlog državnega proračuna in proračunskega memoranduma za prihodnji dve leti. Kot sta dejala, se proračunski primanjkljaj zaradi protikriznih ukrepov povečuje, a brez njih bi bilo negativnih posledic krize še več.
Proračunski primanjkljaj v letu 2010 ostaja na letošnji ravni, in sicer bo znašal 1,8 milijarde evrov oz. pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2011 pa se bo znižal na 1,6 milijarde evra oz. 4,1 odstotka BDP, je napovedal Križanič.
Proračunski prihodki bodo v letu 2010 znašali 8,6 milijarde evrov, v letu 2011 pa se povzpeli na 8,8 milijarde evrov. Po drugi strani se bodo izdatki z 10,5 milijarde v letu 2010, kolikor bodo lahko znašali zahvaljujoč uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev in tudi povečanju namenskih sredstev, leto pozneje znižali na 10,4 milijarde evrov. Precejšen del povečanja izdatkov gre na račun socialnih transferjev, ki so po Križaničevih besedah nepričakovani, a so hkrati začasne narave.
Križanič je poudaril, da se nobena že pridobljena pravica posameznika ne ukinja. Največji del proračuna zavzemajo prav izdatki za socialno varnost in zdravstveno varstvo v skupni višini 2,5 milijarde evrov. To je 150 milijonov evrov več kot letos, je povedal.
Minister je med drugim izpostavil tudi sredstva za področje trga dela, ki so se povečala že letos in se bodo še. Tako naj bi v letu 2010 za te namene dali 528 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot v času ugodnih gospodarskih razmer leta 2008.
Razmere na trgu dela se še poslabšujejo, letos naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 2,4 odstotka, je povedal Pahor in napovedal, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti v letu 2010 povečala na 10,6 odstotka.
Za investicije javnega sektorja, ki omogočajo spodbudo gospodarski rasti oz. preprečujejo še globlji upad, se bo prihodnje leto namenilo 1,7 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP.
Zadnja reforma plač v javnem sektorju, ki je bila dogovorjena in deloma že izvedena, v takšnih gospodarskih časih in razmerah ne more biti izvedena v celoti oz. v načrtovanih rokih, je še opozoril Križanič. Izrazil je pričakovanje, da bodo socialni partnerji to razumeli in omogočili izvedbo celotne plačne reforme v obdobju, ko bodo to dopuščali tudi javnofinančni viri.
Upad gospodarske aktivnosti v letu 2009 bo izrazito upočasnil rast plač v zasebnem sektorju, zato bo vlada v naslednjih letih vodila restriktivno politiko plač v javnem sektorju, je zagotovil Pahor. Letos se bo razmerje med rastjo plač in produktivnostjo zelo poslabšalo, a se bo v naslednjih letih postopno izboljševalo.
Stabilizacija gospodarskih razmer v nekaterih večjih razvitih gospodarstvih sicer daje neko majhno upanje, da se bližamo dnu krize, a to okrevanje bo po vseh napovedih postopno, je dejal Pahor. Medtem ko se napovedi o skrčenju obsega BDP v tem letu gibljejo med 7,3 in 5,5 odstotka, pa se Sloveniji prihodnje leto obeta blizu enodstotna rast, v letu 2011 pa še nekaj višja, vendar po Pahorjevih besedah ne več kot 2,5-odstotna.
S sprejemanjem protikriznih ukrepov narašča tveganje za stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok, a mora vlada kljub temu kratkoročno ukrepati, je prepričan premier. Zaradi počasnega okrevanja gospodarstva bi prehiter umik protikriznih ukrepov in pretirano zmanjševanje državne porabe lahko povzročila dodatne negativne posledice, je opozoril in izboljšanje stanja javnih financ napovedal šele v letu 2011.
Vlada se je tokrat odločila za spremenjen način priprave proračuna. "Bistvo je v tem, da smo načrtovanje izdatkov neposredno povezali s cilji in dejavnostjo za dosego teh ciljev," je pojasnil Pahor in povedal, da predlagani razrez proračunov za leti 2010 in 2011 obstoječe strategije združuje v okvire 16 razvojnih politik in prioritet.
Hkrati s pripravo razvojno naravnanega proračuna so potekali tudi pogovori tako o protikriznih kot o strukturnih ukrepih. Kot je povedal Pahor, bodo nujne strukturne prilagoditve v naslednjih dveh letih potekale na štirih področjih: na področju delovanja javnih ustanov, spodbujanja podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga dela, na področju prometne in energetske infrastrukture ter v sistemu socialne varnosti in zdravstvenega varstva.
S predstavitvijo predloga proračuna v DZ je začel teči rok za vlaganje dopolnil. Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa lahko dopolnila vlagajo do vključno ponedeljka, 19. oktobra.