Po besedah Pahorja sestava ekipe, ki svetuje vladi pri pripravi protikoronskih zakonskih ukrepov, vzbuja veliko zaupanje, sami ukrepi pa gredo v pravo smer. "Ne govorim, da so idealni in da jih ne bo treba popravljati in sproti prilagajati, vendar se mi zdi, da so sprejeti pravočasno in da so taki, da nikogar ne puščajo od zadaj," je dejal.
Splošno ukrepanje pri poskusih zajezitve epidemije novega koronavirusa se mu zdi primerno, pri čemer je pohvalil zlasti zdravstvenih delavce in zdravstveni sistem kot celoto. "Uspelo jim je sploščiti krivuljo naraščanja okužb in zbolelih do te mere, da jih zdravstveni sistem obvlada," je dejal.
Posebej je izpostavil "odgovorno držo opozicije": "Ima svoje mnenje, ima svoje kritike, vendar to dela na zelo dogovoren način."
Pohvalil pa je tudi državljane, ki upoštevanje predpisanih ukrepov opravljajo z odliko. "Ponosen sem na domovino in naše ljudi, kako smo se v teh resnih razmerah odzvali na priporočila in navodila pristojnih služb," je dejal.
Na vprašanje, ali so bili ukrepi za zajezitev epidemije sprejeti pravi čas, odgovarja, da ne Južna Koreja ne Singapur ne trdita, da sta pravočasno sprejela vse ukrepe: "Nobena država na svetu, vključno s Kitajsko ni reagirala takoj. Ni priročnika za podobno situacijo. To je situacija brez primere. Tudi Slovenija bi morda kakšen korak lahko naredila prej ali drugače, vendar bomo po bitki vsi generali. Dejstvo je, da smo ujeli še pravi vlak za tiste, radikalnejše, deloma tudi prekomerne ukrepe, ki sem jih pozdravil, zato da smo sploščili krivuljo naraščanja okužb in obolelih. Čeprav ne znamo napovedati vrha teh ciklusov, lahko z nekim previdnim optimizmom ugotovimo, da zaradi primernega ukrepanja danes Slovenija obvladuje razmere."
Pahor sicer ocenjuje, da bo po zdravstveni krizi, ki smo ji priča, sledila recesija, za katero pa se mu zdi zelo pomembno, da se v njej sprejema takšne ukrepe, ki ne bodo vzpostavljali neenakosti med ljudmi. "Zame je pomembno, da takrat tako na ravni držav kot med državami ne bi prihajalo do razlik, ki bi povzročile razočaranja, celo jezo, ki bi potema zmanjševala možnosti politike, da upravlja s težkimi razmerami," je dejal.
Ravno slednje bo po njegovih besedah tudi ena od tem četrtkovega srečanja štirih predsednikov - predsednika republike, predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika državnega sveta. Na njem naj bi ukrepanje vlade pri sanaciji posledic epidemije prestavili v višjo prestavo. "Zdi se mi namreč pomembno, da se ne osredotočamo samo na ukrepe, da bi zmanjševali število okužb in obelil, ampak se moramo že ukvarjati tudi s sanacijo posledic, ki bodo sledile, da bi potem vsi ljudje imeli občutek, da jih kriza ne bo pustila zadaj. Dogovorili bomo načine sodelovanja, da bo to delo teklo demokratično, hitro in učinkovito," je dejal.
Še enkrat se je tudi zavzel, da Slovenija aktivira 37.a člen zakona o obrambi, ki bi dal vojakom nekatera policijska pooblastila. Prepričan je namreč, da bi lahko vojska na južni meji razbremenila policijo, ki se mora ob naraščajoči zdravstveni krizi soočati še z naraščanjem ilegalnih prehodov meje. Pri tem se mu zdi pametno, da se vlada, še preden predlaga aktiviranje člena, posvetuje s poslanskimi skupinami. "Zelo je namreč pomembno, da ne glede na neke posebne razmere ohranimo občutek za demokracijo, občutek za spoštovanje demokratičnih standardov. Zaradi posebnih razmer ne moremo stornirati demokratičnih pravil. To da parlament razpravlja in da imajo poslanske skupine različna mnenja tudi o vlogi vojske na meji, je legitimno. Mi pa moramo z argumenti prepričati potrebno večino v državnem zboru, da je to potreben ukrep," je še dejal.