Poslanci SDS in SLS so danes vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka. Predsednik je s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu, ki je neposredno odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo, je danes dejal predsednik SDS Janez Janša.
Po omenjenem predlogu naj državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da ugotovi, da je predsednik republike s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Službe državne varnosti oz. Udbe kršil ustavo ter huje kršil tudi zakon. Državni zbor naj predlaga ustavnemu sodišču, da Türku preneha funkcija predsednika republike, je dejal Janša.
Po mnenju vrhovnega sodišča iz leta 2002 je bila Služba državne varnosti kriminalna združba, je opozoril.
V obrazložitvi in 22 prilogah k predlagani ustavni obtožbi je po njegovih besedah dokazano, da je podelitev odlikovanja Ertlu groba kršitev ustavnega reda in neposredna kršitev večine členov drugega poglavja ustave.
Türk je po njegovih besedah s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Udbe "neposredno kršil pravico do osebnega dostojanstva vsem žrtvam te represivne institucije, tako živim kot mrtvim".
Kot je poudaril, je Ertl "dokazano odgovoren za mednarodne teroristične aktivnosti, s katerimi so bila ogrožena nedolžna človeška življenja". Odgovoren pa je tudi za množične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je dejal Janša.
Poleg tega gre po njegovem opozorilu za osebo, ki je odgovorna za veleizdajo, ker pristojnim organom Republike Slovenije niso bile posredovane informacije o razorožitvi Teritorialne obrambe.
Odgovoren je za uničenje velikega dela slovenske kulturne in nacionalne dediščine v obliki arhivskih zapisov, pa tudi za ogrožanje procesov demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, je opozoril Janša. Po njegovih besedah je Ertl namreč odrejal represivne ukrepe zoper njene nosilce ter pozival predstavnike jugoslovanskih represivnih organov k ukrepanju za zatrtje porajajočih se demokratičnih procesov.
Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je dejal, da je podelitev odlikovanja v temeljnem nasprotju z osnovnimi vrednotami slovenske demokratične družbe in osamosvojitve Slovenije ter pomeni "posmeh in hudo kršitev z ustavo varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin".
"S tem odlikovanjem se zanika obstoj žrtev tajne policije in represivnih metod totalitarističnega režima," je poudaril Žerjav.
Predsednik Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t.i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Proti podelitvi priznanja Ertlu so dan kasneje protestirali poslanci SDS, ki so v pismu predsednika republike pozvali, naj spremeni odločitev ali pa odstopi s funkcije.
Türk: Predlog je neutemeljen
Predlog ustavne obtožbe je po Türkovem mnenju neutemeljen. Predsednik ni kršil ustave, obtožba o simbolnem zaničevanju človekovih pravic je neresnična in zato žaljiva do institucije predsednika republike, so sporočili iz urada predsednika republike.
Türk bo predlog ustavne obtožbe sicer komentiral, ko ga bo prejel in se z njim podrobno seznanil, že sedaj pa opozarja na njegovo očitno neutemeljenost, so zapisali v predsednikovem uradu. Po njihovih besedah je sicer res, da je v demokratičnem pravnem sistemu vselej dopustno uporabiti ustavne mehanizme, vendar se je treba izogibati njihovi neutemeljeni uporabi.
Kot pojasnjujejo, daje ustava predsedniku pristojnost podeljevanja odlikovanj. Predsednik republike, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, spoštuje slovenski ustavni red in svoje dolžnosti opravlja skladno s podano prisego ob nastopu funkcije, poudarjajo.
Predsednik je po njihovih navedbah že večkrat pojasnil razloge za podelitev odlikovanj zaslužnim za izvedbo akcije Sever, ki je zavarovala Slovenijo pred agresivnim velikosrbskim nacionalizmom Slobodana Miloševića. Odlikovanje, podeljeno za konkretno akcijo, je priznanje za konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe in ga preprosto ni mogoče razlagati kot kršitev človekovih pravic, so še zapisali.
