Pred sprejemom na vladi številni odzivi na predlagano obdavčitev nepremičnin

Ministrstvo za finance podatkov o morebitnih drugačnih rešitvah v zakonu, kot so bili predlagani v predlogu, objavljenem 7. oktobra, ne daje podatkov. Rešitve še niso dokončne in so še predmet usklajevanj, znane bodo po sprejemu na vladi, so sporočili z ministrstva. Vlada bo predlog zakona, z obravnavo katerega je začela že minuli teden, predvidoma potrdila v četrtek.

Premierka Bratuškova se je danes sestala s predstavniki upokojencev in verskih skupnosti.

Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko konkretno o rešitvah ni želel govoriti. Povedal je, da so se pogovorili o težavah starejših, predvsem najrevnejših, in pogledali možnosti, kako bi se jim dalo pomagati, več pa da bo znanega po četrtkovi seji vlade. Dejal je, da bi lahko rešitve šle v smeri, kot so v minulih dneh poročali mediji.

Med možnostmi se je omenjalo, da bi lahko bila obdavčitev za prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka za polovico nižja. Ena od rešitev bi lahko bila tudi možnost t.i. davčnega posojila, ki bi se lahko uporabilo za zavezance do določenega prihodkovnega praga.

Predstavniki verskih skupnosti so povedali, da so se pogovarjali o možnosti, da bi iz obdavčitve izključili sakralne objekte in prostore, kjer se opravlja verska dejavnost, za hiše in stanovanja v njihovi lasti pa bi veljala uvedba davka. Izrazili so upanje, da bo premierka takšen dogovor dosegla tudi z ostalimi koalicijskimi partnerji.

V predlogu naj bi prišlo še do nekaterih drugih sprememb. Kot so na novinarski konferenci v Ljubljani povedali strokovnjaki s področja davkov in nepremičnin, združeni v strokovni odbor vseslovenskega posveta o novem sistemu obdavčenja nepremičnin, bo predlog predvidoma določal, da bo davčna osnova za stanovanjske nepremičnine 80 ali 85 odstotkov ocenjene vrednosti, ne več 100 odstotkov. Različna davčna stopnja za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja naj bi ostala.

Med novostmi naj bi bilo tudi omenjeno davčno posojilo za fizične osebe, ki ne bi bile sposobne plačati davka. Dolg bi se knjižil na nepremičnino, poplačan pa bi bil, ko bi imel zavezanec zadostna sredstva (npr. po prodaji nepremičnine) ali bi to obveznost pokrili dediči. Kot prag za odobritev takšnega načina plačevanja bi bil določen cenzus povprečnih dohodkov na člane gospodinjstva. Za podjetja, ki ne bi mogla kriti obveznosti, naj bi ostale možnosti po zakonu o davčnem postopku (med njimi odlog plačila in plačilo na obroke).

Predlog zakona naj bi po novem tudi določal, da se bo za nezazidana stavbna zemljišča, kjer npr. zaradi nesprejetih občinskih prostorskih aktov ni mogoče graditi, štelo, kot da so kmetijska zemljišča. Poleg tega naj bi se od obdavčitve zemljišč odštel del, ki je namenjen za javno dobro (npr. cesto).

Omenjeni odbor je opozoril na potrebo po omogočanju polnega pritožbenega postopka, vključno z možnostjo pritožbe na izračunano vrednost, pri kateri bi zavezanec lahko dokazoval drugačno stanje od tistega, ki ga je določila geodetska uprava.

Na predlagano obdavčitev nepremičnin so se odzvale nekatere civilnodružbene skupine, politične stranke in predstavniki gospodarstva.

V Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije zahtevajo, da se pri predlogu obdavčitve nepremičnin upošteva specifičen položaj in pogoje, ki jih imajo za gospodarjenje v agrarnih skupnostih. Opozarjajo, da so po predlogu tako kot pridobitne dejavnosti zavezane enakemu plačilu davka na nepremičnine ter da bo takšen pritisk zelo verjetno povzročil osip članstva in nezanimanje za delovanje agrarnih skupnosti. Zato zahtevajo, da jih vlada izvzame iz obdavčitve, ki enači agrarne skupnosti z ostalimi subjekti v kmetijstvu in gozdarstvu. Menijo še, da bodo davščine spodbudile prodajo deležev v teh skupnostih in omogočile vstop v lastništvo nekrajanom, tujcem in kapitalu sumljivega porekla.

V Civilni družbi za pravično Slovenijo so od vlade zahtevali, da se čim prej sreča z njenimi predstavniki in odstopi od namere po sprejetju zakona s hitrim zakonodajnim postopkom, sicer tvega državljansko nepokorščino. Mitja Štular je dejal, da novi davek pomeni nevarnost nove nacionalizacije. V Civilni družbi menijo, da bi moral biti življenjski prostor družine, po vzoru zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki stanovanja do primerne velikosti ne upošteva kot premoženje družine, ko odloča o pravicah iz javnih sredstev za to družino, izvzet iz obdavčitve. Stopnja obdavčitve bi morala biti odvisna od števila prebivalcev in bi se morala z večjim številom prebivalcem nižati, je menil Tomaž Merše.

Stranka SDS je opozorila na velike finančne posledice, ki da jih bo imel novi davek za občine. Poslanec SDS Andrej Vizjak je spomnil, da je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča doslej prihodek občin, s katerim so se financirali tudi infrastrukturni in komunalni projekti, davek na nepremičnine pa da je prvotno namenjen zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Občine bodo sicer v prvih treh letih dobivale toliko sredstev, kot so imele doslej prihodkov iz naslova nadomestila, vendar pa bodo tudi same zavezanke za davek, je dejal Vizjak. Na slabšem bodo predvsem tiste občine, ki svojih občanov doslej niso želele obremenjevati z visokim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.

Vizjak je dodal, da bo davek dodatno obremenil že sedaj šepajoče gospodarstvo. Poslanci SDS razmišljajo o uvedbi "števca novih obremenitev", s katerimi bi pokazali, koliko so novi davki in podražitve obremenili podjetja in državljane.

Slovenska kmečka zveza pri SLS je vlado pozvala, naj predlog zakona umakne iz obravnave, ker da prinaša negativne posledice prebivalcem podeželja, upokojencem, kmetom in socialno šibkim. Posledično bodo težave in strukturne spremembe še večje na območjih s težjimi pogoji pridelave, obmejnem območju in v visokogorju, kjer je ekonomska sposobnost stanu najmanjša, so opozorili.

Slovenska kmečka zveza podpira vse predloge tako Sindikata kmetov Slovenije kot Kmetijsko gozdarske zbornice po razbremenitvi. V primeru neuspešnega pogajanja z vlado pa podpira vse aktivnosti za izražanje državne nepokorščine, je napovedala.

Znova so ne težke posledice, ki bi ga uvedba davka imela za gospodarstvo, opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

GZS za poslovne in industrijske nepremičnine zahtevajo nižjo, 0,60-odstotno stopnjo davka (namesto 0,75-odstotne), odpravo možnosti, da bi lahko občine zvišale stopnje za svoj del davčnega prihodka, pravno predvidljivost obdavčitve nepremičnin, ki so vrednotene nad 500.000 evrov, ter davčno kapico ali izjeme za neprodana stanovanja, stanovanja in zemljišča na zalogo in nepremičnine v stečajnih masah. Obenem zahtevajo tudi novo vrednotenje poslovnih nepremičnin po sektorjih. Podpirajo pa možnost davčnega posojila upokojencem.

OZS je vlado pozval, naj predloga zakona ne potrdi. Predlog ni usklajen s predstavniki obrtnikov in malih podjetnikov, pravijo in opozarjajo, da bi davek ogrozil več kot 120.000 oseb, kolikor jih zaposlujejo obrtniki in mali podjetniki. OZS pravi, da bi dodatne obremenitve pogubno vplivale na obrtnike in male podjetnike, ki se že sedaj težko soočajo s krizo in so na robu preživetja. Če se davek že uvaja, pa OZS meni, da bi morali obrtnike oz. podjetnike obdavčiti enako kot kmete, torej po 0,30-odstotni stopnji.