Komisija je sicer omenjene že zaslišala.
Lahovnik in Radićeva sta bila ministra v vladi Boruta Pahorja. Lahovnik, zagovornik Teša 6, je članom preiskovalne komisije povedal, da v celoti prevzema odgovornost za energetsko politiko v njegovem mandatu, ne prevzema pa odgovornosti za vodenje posameznih investicij. Poudaril je še, da na sejah vlade nikoli ni bilo predloga, da se Teš 6 ustavi ali opusti.
Radićeva, ki je nasledila Lahovnika, se je zavzemala za to, da se o projektu znova premisli. Kot je dejala komisiji, je skušala projekt upočasniti, ko je ugotovila, da z njim ni vse v redu. A je pri tem po njenih pojasnilih ni podprla nobena stranka ne stroka.
Pahor, ki bi se moral danes na komisiji soočiti z nekdanjim predsednikom Zaresa in nekdanjim visokošolskim ministrom Gregorjem Golobičem, a bo soočenje zaradi njegove udeležbe na vrhu Pobude treh morij v Varšavi izpeljano ob poznejšem datumu, pa je komisiji pojasnil, da njegova vlada ni projekta niti začela niti končala. Lahovnik ga je prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča. Zatrdil je tudi, da mu Radićeva nikoli ni rekla, naj se projekt prekine ali ustavi.
Rotnik je pred komisijo nastopil dvakrat in ji zagotovil, da je v svojem mandatu ravnal kot dober in skrben gospodar, o poteku projekta pa da je sproti obveščal vse deležnike. Tot, ki je nasledil Rotnika, pa je povedal, da se je ob prevzemu vodenja začel seznanjati s projektom in ugotovil, da je finančna konstrukcija zaprta le na papirju, državnega poroštva še ni bilo. Projekt se je že izvajal, pogodba z Alstomom je bila podpisana, dobavni roki so tekli.
Teš 6 se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpel na 1,428 milijarde evrov, najdražji energetski projekt v državi pa že od začetka vzbuja dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti.