peterka1 Svet24.si

Primož Peterka in njegovih dvanajst kitajskih ...

čas Dobra karma

Tedenski horoskop: vi boste določali svoj čas in...

horoskop_astro_napoved Svet24.si

Horoskop za ponedeljek, 16. decembra

Reinhard Heydrich Svet24.si

Grob 'arhitekta holokavsta' odprt

srečna ženska Dobra karma

12 astroloških znakov in hvaležnost do konca ...

dejan-krajnc Njena.si

Koliko je bila vredna irokeza Poskočnega Dejana?

ksenija sešel zadnje slovo Njena.si

'Ksenija hvala bogu ni več trpela, ni čutila ...

Slovenija

Pred dnevnom ustavnosti

Deli na:

V Sloveniji bomo 23. decembra obeležili dan ustavnosti. Ustavno sodišče je leta 1997 23. december razglasilo za dan ustavnosti zato, ker je slovenska skupščina leta 1991 na ta dan sprejela in razglasila slovensko ustavo. Ob tem dnevu je predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik poudaril, da so za spoštovanje ustave odgovorne vse tri veje oblasti.

V Sloveniji bomo 23. decembra obeležili dan ustavnosti. Ustavno sodišče je leta 1997 23. december razglasilo za dan ustavnosti zato, ker je slovenska skupščina leta 1991 na ta dan sprejela in razglasila slovensko ustavo. Ob tem dnevu je predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik poudaril, da so za spoštovanje ustave odgovorne vse tri veje oblasti.

Ustava samostojne Slovenije letos praznuje 18-letnico. S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

23. decembra mineva tudi 19 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost. Za sprejetje ustave so poslanci od izvedbe plebiscita potrebovali še točno leto dni. Sprejetje se je sprva zavleklo zaradi priprav na osamosvojitev, nato zaradi agresije na Slovenijo, pozneje pa so k temu prispevala še ideološka razhajanja strank.

Ustava je bila doslej spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni. Na ministrstvu za pravosodje pa so v sodelovanju s strokovno skupino pripravili predlog sprememb ustave na področju pristojnosti ustavnega sodišča. Najpomembnejša sprememba določa, da bi imelo ustavno sodišče diskrecijsko pravico, da bi lahko izbiralo, katero zadevo bo obravnavalo.

Tratnik je za STA glede očitkov, da tako zastavljena diskrecijska pravica ogroža ustavno demokracijo v Sloveniji, dejal, da ta diskrecija ne bo omejila pristopa na ustavno sodišče ali pa omejila ustavno demokracijo, ampak bo dejansko povečala kvaliteto ustavne demokracije.

"Teže te spremembe je v smeri reševanja pomembnih ustavnopravnih vprašanj in pomembnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tu je v bistvu poanta teh sprememb. Kršitve oz. tista ustavnopravna vprašanja, ki naj bi bila obravnavana, bi bila tista, ki presegajo konkretni primer in so splošnega značaja," je pojasnil.

Odločitev o izbranih primerih, je nadaljeval predsednik ustavnega sodišča, bi morala imeti širši učinek: "Skratka, ne bi imela samo individualen učinek na konkretno pobudo, na konkretno ustavno pritožbo, ampak bi morala biti z učinkom, ki bi bil širši."

Po njegovih pojasnilih se bo izrek v posamezni odločbi nanašal na konkretno rešitev, iz obrazložitve pa bo izhajalo, kaj je v skladu ali ni v skladu z ustavo oz. kaj je kršitev in kaj ni kršitev človekove pravice, in to bodo morala sodišča po njegovih besedah spoštovati.

Ob tem je pojasnil, da bo ustavno sodišče s svojimi odločitvami dalo državnim organom neke smernike oz. izhodišča vsem državnim organom, kako je treba delovati. "Enako tudi sodiščem, in sodišča bi že s temi usmeritvami, ki jih bo dalo ustavno sodišče v pomembnih zadevah, v bistvu lažje reševala zadeve v kazenskih, civilnih, drugih postopkih, ki jih imajo," je zatrdil predsednik ustavnega sodišča.

Na vprašanje, ali ni to premik k anglosaškemu precedenčnemu pravu, je Tratnik odgovoril, da zagotovo. Po njegovih besedah razlog za nepriznavanje precedensov leži v "trdoživem kontinentalnem sistemu". Kot meni, je najbrž že preživeto to, da so odločitve vrhovnega sodišča zavezujoče le za senate tega sodišča.

"Če vrhovno sodišče enkrat oblikuje sodno prakso v svojih odločbah, mora biti zavezujoča za vsa sodišča, in če ustavno sodišče reče, kateri predpis je v skladu ali pa ni v skladu z ustavo, je to zavezujoče za zakonodajalca in za tiste, ki uporabljajo predpise," je prepričan.

Tratnik meni, da je ugled ustavnega sodišča "še kar na nekem ustreznem nivoju". Ob tem je izpostavil, da pri nas skoraj nobena veja oblasti ni posebej cenjena pri ljudeh. Za večje spoštovanje pravne države, ustave in ustavne demokracija so po njegovi oceni odgovorni zlasti vrhovi vseh treh vej oblasti.

Ti vrhovi bi morali po besedah predsednika ustavnega sodišča skrbeti za to, da se spoštuje ustavna demokracija in da so spoštuje ravnovesje med vsemi vejami oblasti. "Da so si prirejene, da si ne očitajo druga drugi krivde. Da se spoštujejo odločitve upravnih organov, ki morajo biti zakonite in ustavne, da se spoštuje sodbe rednih sodišč in da se spoštujejo in izvršujejo sodbe ustavnega sodišča," je pojasnil.

Tratnik je tudi dejal, da v sodstvu dejansko ni bila opravljena lustracija. A je obenem poudaril, da je sodstvo v zadnjih 20 letih doživelo tudi kadrovske spremembe. "Če gledamo generacijo sodnikov, ki sodi danes, je popolnoma druga, kot tista, ki je sodila pred 20 leti," je še dejal.

Na ustavnem sodišču je bila slovesnost ob dnevu ustavnosti v petek. Na njej je bil slavnostni govornik predsednik Sodišča EU Vasilios Skuris.

loading...
Loading...