Na današnjo velikonočno nedeljo so po cerkvah že zjutraj potekale vstajenjske maše in procesije. V stolnih cerkvah v Ljubljani in Mariboru sta mašo darovala ljubljanski nadškof Anton Stres in mariborski nadškof Franc Kramberger. Opozorila sta na sporočilo velike noči, ki je za kristjane praznik upanja in veselja.
Ljubljanski nadškof Anton Stres je v nagovoru pri maši v ljubljanski stolnici opozoril na sporočilo, ki ga ima za kristjane prazen Jezusov grob. Sporočilo, da je Jezus vstal in živi, po njegovih besedah osvobaja od malodušja, sebičnosti in strahu zase in osvobaja za poslanstvo Kristusovih pričevalcev v sodobnem svetu, za vedro in pogumno krščansko življenje in pričevanje.
Mariborski nadškof Franc Kramberger pa je dejal, da je Kristusovo vstajenje zagotovilo, da je poslednja zmaga na strani življenja. Kot je poudaril, je velika noč praznik upanja, je praznik, ki kristjane obvezuje, da so sodobnemu svetu priče tega upanja, nosilci te sreče in veselja.
Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, ki je spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar kristjani izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejščine in pomeni slavite Boga. Po cerkvah bodo potekala številna bogoslužja, papež pa bo opoldne podelil svoj blagoslov mestu in svetu.
Verniki se na veliko noč pripravljajo s postnim časom, neposredna priprava na praznik pa je velikonočno tridnevje. Dogodki, ki se jih kristjani v teh dneh spominjajo, so opisani v Svetem pismu, kjer je prav tako opisano tudi Jezusovo vstajenje od mrtvih, ki ga je po besedilih v sveti knjigi sam v svojem življenju večkrat napovedal.
Kot je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Anton Stres, se lahko ob nezaslišanem velikonočnem sporočilu marsikdo sprašuje, ali je to mogoče. Vendar nam po njegovih besedah vstajenjsko upanje ni tuje. Vsakokrat, ko verjamemo, da bo imela zadnjo besedo resnica in ne laž, ljubezen in ne sovraštvo, pravičnost in ne krivica, verjamemo v vstajenje, saj verjamemo v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo, pravi Stres.
Velikonočni kruh, ki ga bomo pekli po takšni ali drugačni recepturi, nam bo najbolj teknil le, če ga bomo znali deliti s tistimi, ki ga nimajo dovolj, pa je v poslanici poudaril evangeličanski škof Geza Erniša. Kot meni, je krščansko in človeško, da sprejmemo medse tiste, ki težko živijo in ki jih je v naši domovini vse več.