Predsednik vlade je na današnji osrednji državni proslavi ob omenjenem prazniku, ki je potekala na koprskem Ukmarjevem trgu, vrnitev Primorske uvrstil med izjemna zgodovinska dejanja, ki so Slovence izoblikovali kot narod. "Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet - postala je celota," je spomnil premier.
Janša je za Primorce dejal, da so slovenskemu nacionalnemu značaju med drugim dodali tudi zavedanje o pripadnosti matični domovini, saj je po Janševo na Primorskem ta občutek še posebej močan. "Primorska je tudi v najtežjih časih dihala kot eno, v boju za svobodo je bila pripravljeni žrtvovati največ. Ta enotnost se je izklesala skozi soteske in ovinke primorske zgodovine," je poudaril.
Istra, Goriška in Trst oz. slovensko "kulturno in duhovno okno v svet" je po Janševih besedah z ločitvijo od Slovenije po prvi svetovni vojni "doživelo silovit in boleč udarec", ta ločitev pa je po njegovem mnenju pomenila tudi ločitev od donosnega prometa in trgovine ter od severnega Jadrana kot stalnega vira gospodarskega napredka. Rapalska meja pa je nenazadnje, tako Janša, pomenila tudi ločitev od slovenskih kulturnikov in od duhovnega sožitja.
Fašistični nacionalizem, ki je nastopil na Primorskem, je po oceni premiera "zarisal globoke brazde v slovensko primorsko dušo", prekinil gospodarski in kulturni razvoj ter številne pognal v izseljenstvo. "Nikoli ne bomo vedeli, kje bi bili danes kot narod, če bi se jim ne bi bilo treba skupaj s stotisoči Slovencev različnih obdobij zgodovine izseliti," je opozoril predsednik vlade.
"Pa vendar se Primorci niso zlomili," je v govoru dejal Janša ter omenil kulturni prezir, ki je prerasel v oborožen odpor. Pri tem je spomnil na bazoviške žrtve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča.
Na tem mestu je slavnostni govornik izpostavil vlogo TIGR - prve antifašistične organizacije pri nas, ki pa so jo nekateri, kot je spomnil Janša, "celo pri nas še pred leti imenovali teroristično".
Dolgoletno fašistično nasilje je med Primorci oblikovalo drugačno lestvico vrednot, zaradi katerih so si bili primorski Slovenci enotni, da je fašizem največje zlo, je nadaljeval premier. "Tudi zato na Primorskem ni prišlo do bratomorne vojne," je še dodal.
Prav boj primorskih partizanov in večdesetleten boj primorskih domoljubov, odpor TIGR ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so po Janševo "ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k tedanji matični domovini". "Mirovna pogodba 15. septembra pred 61 leti tega sicer v celoti ni uresničila, vendar vseeno predstavlja svojevrstno mednarodno priznanje poltretje desetletje dolgega protifašističnega boja Primorcev in temelj, na katerega je postavljena tudi današnja samostojna Slovenija," je menil predsednik vlade.
Janša je opozoril, da mora spoštovanje do narodne zavesti primorskih Slovencev kot tudi vseh ostalih Slovencev v Italiji postati naša zaveza "za vse bolj prepleteno sodelovanje med matično domovino in rojaki, ki ohranjajo slovenstvo v nekdanjem zamejstvu". "V tem istem duhu bomo uresničevali našo skrb za italijansko narodnost, ki živi v Sloveniji," je ob tem napovedal Janša ter spomnil na nove priložnosti, ki jih je prinesla združitev slovenskega kulturnega prostora kot posledica padca notranjih meja EU.
Janša se je v govoru zahvalil zamejskemu Slovencu Borisu Pahorju, "velikemu Slovencu in demokratu". Pahor je po Janševih besedah namreč "simboliziral vest tega prostora" ter bil "luč na strmi in težki poti", po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod.
Primorska zgodovina, prežeta z grenko izkušnjo fašizma in radostjo ob vrnitvi k matični domovini, za Janšo "ostaja trajen gradnik slovenstva. Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje," je dodal.
Če bomo Slovenci to znali, je pred nami, tako Janša, "dober čas, čas sodelovanja, do katerega vodi pot združevanja razvojnih moči. Še do tako oddaljenega brega je mogoče zgraditi most in na še tako prepletenih poteh je mogoče poiskati pravo smer," je še dejal premier.
Po drugi svetovni vojni je bilo vse hrvaško ozemlje, ki je bilo prej priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški, ceno delitve pa pa "smo takrat plačali samo Slovenci", je na osrednji državni slovesnosti ob dnevu vrnitve Primorske k matici dejal predsednik vlade Janez Janša: "Slovenija zato pri odprtih mejnih vprašanjih vztraja pri načelu pravičnosti."
Kot je spomnil premier Janša, je po drugi svetovni vojni "znaten del slovenskega primorskega ozemlja s Trstom in Gorico ter preko 100.000 rojakov ostalo na teritoriju sosednje države".
Janša je pojasnil, da je bilo vse hrvaško ozemlje, ki je bilo po Rapalski pogodbi priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški: "Niti ped njihove zemlje ali morja na zahodu ni bilo odtrgano od njihove matice."
"Ceno delitve smo takrat plačali samo Slovenci," je opozoril Janša, "zato Slovenija vztraja, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško poleg stanja na dan 25. junija 1991 upošteva tudi načelo pravičnosti".
"Preveč smo bili prikrajšani v zgodovini, da bi lahko na tej točki popustili," je v svojem govoru še povedal predsednik vlade.
Osrednje državne proslave se je udeležil tudi predsednik RS Danilo Türk.
