Izjava za javnost Nove Slovenije:
Pobudnik tega praznika je bila v letu 2005 Nova Slovenija, sprejem v Državnem zboru pa so poleg vladnih strank odločno podprli tudi takratni pomurski opozicijski poslanci. Žal praznično vzdušje grenijo razmišljanja nekaterih ''rodoljubnih'' politikov (tudi lokalnih), ki se že nekaj časa ukvarjajo z ukinitvijo tovrstnih praznovanj. Seveda v imenu recesije in globalne gospodarske krize. To je pa res ''vzorčni primer politične neumnosti'', kot pravi scenarist državne proslave v Beltincih Feri Lainšček. Svojevrstno sporočilo slovenski in predvsem prekmurski javnosti je dala rekordno skromna udeležba Pahorjeve ministrske ekipe na letošnji državni proslavi v Beltincih, prav tako sta bila navzoča samo dva koalicijska poslanca. Prekmurci pa so se že navadili na konstantno odsotnost skoraj dosmrtnega ''Pomurca leta'', ki se mu državne proslave njegovih rojakov ne zdijo vredne njegove prisotnosti.
Samo od nas samih, državljank in državljanov države Slovenije, bo odvisno, ali bodo državni prazniki dobili svoje mesto v ljudski zavesti ali spominu. Namen praznikov je namreč, da nenehno vzdržujejo človekovo zavest, njegovo pripadnost, njegovo identifikacijo z nečim, npr. s kulturno identiteto, zgodovino, religijo, državo ali narodom.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je nacionalni praznik in nacionalnim praznikom se pač ne moremo in ne smemo izogniti, dokler imamo nacionalno državo in obstajamo kot narod.
Praznično razmišljanje o dogodkih, ki jim je praznik posvečen, privedejo do navdušujoče ugotovitve, da je pridobitev za slovenski narod ena redkih svetlih točk takratnih dogodkov. Slovenci smo v zgodovini v glavnem izgubljali. Nikoli nismo resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve priključitve prekmurskih Slovencev, ki so bili v okviru ogrske države tisočletje njena nepomembna manjšina, znana kot Vendi, nikoli kot Slovenci, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. To je eden čudežev slovenske zgodovine in je pomemben razlog za navdušeno praznovanje.
Tega čudeža gotovo ne bi bilo, če ne bi v ključnih zgodovinskih trenutkih pomembno poslanstvo z vso srčnostjo opravljali slovenski rodoljubi, ki so ljubezen do slovenskega jezika in do matičnega naroda sejali med prekmurskimi Slovenci. Kdaj se bo slovenska država dostojno poklonila dr. Matiji Slaviču, Jožefu Kleklu st. in drugim narodnim buditeljem v tem delu Slovenije?
Nova Slovenija pozdravlja gostoljubnost beltinskih občanov, ki so sami in brezplačno poskrbeli za pogostitev po državni proslavi v Beltincih. Pričakujemo, da bo to ostal model pogostitev na vseh prihodnjih državnih proslavah. Seveda ne vedno v realizaciji Prekmurcev, ampak v realizaciji okolja, kjer se bo državna proslava odvijala.
Slavnostni govornik na državni proslavi v Beltincih dr. Pavle Gantar je Prekmurcem dopovedoval, da morajo rešitve za svojo perspektivo iskati sami. Obljubil je, da država pri iskanju rešitev iz dramatične situacije v Prekmurju ne bo stala križem rok.
V Novi Sloveniji žal tem obljubam ne moremo verjeti, saj se dnevno soočamo z ravno obratnim vedenjem najodgovornejših v državi. Vedno bolj se namreč zdi, da bo Murina zgodba tekla po pogubnem TAM-ovem scenariju. Gantarjevo razmišljanje v slavnostnem govoru o robu kot geometrijskem pojmu pa Prekmurci razumejo povsem drugače: da ostajajo namreč robi (sužnji) na robu (države).
Poslansko vprašanje Jožefa Jerovška ministrici za kulturo Majdi Širca:
V ponedeljek, 17. avgusta je bil državni praznik, ki obeležuje združitev Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tega dne sem bil na uradnem državnem dogodku v vojašnici na Vrhniki, zato sem s posebno pozornostjo opazoval tudi zunanjo obeležitev državnega praznika z uradnimi simboli Republike Slovenije. V Ljubljani in drugih mestih, ki sem si jih ogledal ni bilo opaziti, da gre za državni praznik, saj ni bila izobešena praktično nobena dodatna zastava. Z zastavami niso bila okrašena niti poslopja organov, ki so v sestavi ministrstev.
Zato Vlado RS in ministrico za kulturo sprašujem, zakaj je ta praznik in dogodek, ki se ga spominjamo, deležen tako zaničevalnega odnosa s strani vlade in glavnega mesta RS.
Je Prekmurje tudi na simbolni ravni za sedanjo oblast breme? Se vlada zaveda hudih posledic in napačne sporočilnosti svojega ravnanja?
Je takšno ravnanje že v kontekstu sklepa Vlade RS, da se 17. avgust - praznik priključitve Prekmurja, Maistrov dan in 15. september - dan priključitve Primorske ne bodo več praznovali z uradnimi državnimi priložnostmi?
Ali so točne nekatere informacije, da so občine s strani državnih organov na neformalni način dobile navodilo, da 17. avgusta kot državnega praznika navzven ni potrebno posebej obeleževati z obešanjem zastav in ostalimi državnimi simboli?
Se je tako ravnalo in svetovalo zato, da bi se lažje izognili kakršnikoli državni obeležitvi 23. avgusta - dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov?
Je sklep o opustitvi državnih proslav v funkciji lažjega ignoriranja 23. avgusta kot obletnice sporazuma Ribbentrop -Molotov oziroma Hitler - Stalin, kar Evropski parlament predlaga kot dan spomina?
Glede na to, da so ob obravnavi Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v Državnem zboru RS ministri in drugi predstavniki zatrjevali, da resolucija in iz nje izhajajoče obveznosti za Slovenijo že veljajo, me zanima, na kakšen način bo država obeležila 23. avgust - dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov?
Glede na aktualnost obravnavanih vprašanj prosim za ažuren odgovor.