Mariborčan Saša Pelko je namreč ob zadnjih lokalnih volitvah v Mariboru leta 2014 v času volilnega molka na svoji Facebook strani zapisal "odličen intervju, vabljeni k branju" in objavil intervju s kandidatom za župana Andrejem Fištravcem. Zaradi tega mu je inšpektorat notranjega ministrstva izrekel globo zaradi kršitve volilnega molka, kazen je pozneje potrdilo tudi mariborsko okrajno sodišče.
Pravniki Jurij Toplak, Andraž Teršek in Matej Avbelj so tedaj vrhovno državno tožilstvo pozvali, naj vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. To je tožilstvo tudi storilo, v zahtevi pa uveljavljalo kršitev materialnih določb zakona o volitvah v državni zbor in zakona o lokalnih volitvah ter kršitev pravice do enakega varstva pravic pri odločanju v postopku o prekršku pred državnim organom in sodiščem.
Vrhovno sodišče pa je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano odločbo o prekršku ter sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper kršitelja ustavilo.
Kot je zapisano v obrazložitvi sodbe, vsebina objave, kakršna se očita kršitelju, ne dosega pravnega standarda volilne propagande. Za pojem propagande je namreč konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje.
Vrhovno sodišče še opozarja, da so kaznovalne določbe zakona o volilni in referendumski kampanji namenjene zgolj organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanimi fizičnimi osebami, ne pa posameznim fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje.
Pelkova objava poleg tega zgolj vabi k branju intervjuja in ga ocenjuje kot odličnega in s tem še ne zasleduje neposrednega propagadnega namena. "Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih," je zapisano v obrazložitvi sodbe vrhovnega sodišča.
Po Toplakovem mnenju gre za zelo pomembno odločitev, saj vrhovno sodišče daje razlago predpisov, ki nato velja za vsa sodišča. Vrhovno sodišče je po njegovih besedah premaknilo mejo med dovoljenim in prepovedanim. "Izmenjava mnenj, polemika in običajni pogovor niso več prepovedani. Volilnega molka ni več in uporaba tega izraza je povsem zgrešena," je zapisal Toplak. Tako lahko odslej govorimo o kandidatih tudi na dan volitev, prepovedani pa so oglasi in neposredno nagovarjanje.