V 12. členu Splošnih določb slovenske ustave je zapisano: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.« Brez izjem bi se morali tega pomembnega člena v naši ustavi držati vsi predstavniki države, kamor sodijo tudi župani.
Kršitve, ko se z nagovori tujcev v njihovem jeziku ne spoštuje slovenščine kot uradnega jezika, so toliko bolj problematične ob posebnih dnevih, kot so državni prazniki in za šolarje ter njihove starše tako pomemben prvi šolski dan. Takrat je še zlasti pomembno, da uradne osebe dajo v svojih nagovorih v slovenščini posredno vedeti šolarjem in staršem, naj bodo ti slovenske ali tuje narodnosti, kako pomembno je za Slovenijo spoštovanje njene ustave, vseh njenih članov, in tako tudi 12. člena Splošnih določb, ki govori o slovenščini kot uradnem jeziku.
Vsako drugačno ravnanje, s katerim se krši ustava, je le potuha za vsa prihodnja ravnanja mladih generacij. Če niti prvi šolski dan niso bili nagovorjeni v slovenskem jeziku, ne glede na to, ali ga razumejo ali ne, zakaj bi ta jezik spoštovali kasneje.
Ne čudimo se potem vsesplošni drži Slovenk in Slovencev, ko niti v lastni domovini ne spoštujemo materinega jezika, saj smo se tujcem, ki živijo med nami, razumejo ter celo govorijo slovensko, takoj pripravljeni prilagoditi z govorom v njihovem jeziku. Zaradi množičnega priseljevanja Albancev in njihovih družin se že dogaja, da se v številne šole po Sloveniji uvaja pouk albanščine in s tem segregacija, namesto da bi se priseljeni otroci dobro naučili slovenščine, kar jim bo zelo koristilo pri njihovem nadaljnjem izobraževanju. Nenazadnje sta v Sloveniji po ustavi priznani italijanska in madžarska narodna skupnost, ne pa tudi vse druge narodnosti, zato imata na območjih, kjer živita, pravico do izobraževanja v svojem jeziku.
Zaradi množičnega priseljevanja Albancev in njihovih družin se že dogaja, da se v številne šole po Sloveniji uvaja pouk albanščine in s tem segregacija, namesto da bi se priseljeni otroci dobro naučili slovenščine, kar jim bo zelo koristilo pri njihovem nadaljnjem izobraževanju.
Do kršitve ustave na prvi šolski dan je prišlo na III. osnovni šoli v Celju, kjer je župan Bojan Šrot nagovoril šolarje albanske in ukrajinske narodnosti v njihovem jeziku, na to so opozorili prizadeti starši. Lahko se strinjamo, da gre za nekakšno dobronamerno gesto, a kot smo že pojasnili, sporočilo ob tako pomembnem dnevu je s takšnimi nagovori v tujih jezikih zgrešeno. Seveda kakor za koga.
Med tistimi, ki zagotovo nimajo nič proti, če celjski župan na prvi šolski dan nagovori šolarje v albanščini in ukrajinščini, je Uka Jašari, predsednik albanske skupnosti celjske regije. Pomenljivo je, da Jašari sodi v krog stranke SDS. Kot član celjskega mestnega odbora SDS, o čemer je pisal na svojem facebooku, se je z drugimi člani odbora udeležil družinskega shoda za zaščito otrok in družin.
Pričakovali bi, da se bodo Jašari in drugi člani SDS enako goreče kot za spoštovanje materinstva in očetovstva zavzemali za spoštovanje slovenske ustave, še zlasti na prvi šolski dan, in tudi sicer.
