Pozor: strupeni kadmij v morskih ribah!

Največ kadmija, ki z uporabo v industriji in kmetijstvu prehaja v prehransko verigo, je v morski hrani, morskih algah, ribah in morskih sadežih.

Zveza potrošnikov Slovenije navaja strokovno mnenje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je leta 2009 preučila vsebnost kalija v kar 140.000 vzorcih živil na območju EU. Poleg morskih živil je največ kadmija v čokoladi oziroma kakavu, divjih gobah, oljnicah, užitni drobovini živali. Prav tako v živilih kot so žita in žitni izdelki, zelenjava, oreški, zrna stročnic, škrobaste korenovke ali krompir, meso in mesni proizvodi.

Na srečo je bilo kalija nad najvišjo dovoljeno mejo v manj kot petih odstotkih pregledanih vzorcev, skrb vzbujajoča pa je razpršenost majhnih koncentracij kadmija v številnih, dnevno zaužitih živilih. Večina kadmija se izloči z blatom. Nakopičeni v ledvicah in drugih organih ter manj v mišicah, ostaja v telesu 30 let.

Za zmanjšanje predpisane največje koncentracije kadmija v živilih in fosfatnih umetnih gnojilih je Evropska komisija leta 2019 sprejela vrsto ukrepov, ki upoštevajo predloge dobrih kmetijskih praks ter priporočil potrošnikom o količinah in ravnanju z določenimi živili. Če želimo preprečiti višji vnos kadmija v telo, je dobro, da zaužijemo dovolj kalcija in železa s hrano.

Na teden lahko pojemo največ 200 gramov rib, pri čemer je bolje, če namesto morskih živil raje zaužijemo gojene ribe in morske sadeže, ker je v njih manj kadmija zaradi nadzorovanega bivalnega okolja. Premislimo tudi o tem, koliko kakava in čokolade bomo ponudili otrokom; 100 gramska tablica vsebuje 0,01 mg kadmija.