Požar na zagovoru zaradi razkritja Sovinih prisluškovanj politikom

Zaradi domnevne žaljive obdolžitve sta Požarja kazensko ovadila takratni direktor Sove Sebastjan Selan in njegov vodja kabineta Sandi Bonaca, zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov pa poznejši direktor Sove Stane Štemberger, nato pa je kazenski pregon prevzela višja državna tožilka Mojca Gruden, vodja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu.

Slednje na zaslišanju ni bilo, kriminalista pa Požarju in njegovemu odvetniku Franciju Matozu nista hotela povedati, ali je tožilstvo ukrepalo tudi proti osebi, ki naj bi mu dala zaupne podatke. Zapisnika ne sme objaviti, ker naj bi tožilka zaslišanje opredelila kot tajni postopek. Dokumenta, iz katerega bi bilo to razvidno, pa kriminalista nista hotela pokazati. Požarjev zagovornik Matoz meni, da sta s tem storila kaznivo dejanje nevestnega dela. Požar je še prepričan, da bi se morala v sodnem postopku znajti Selan in Bonaca, ne pa on, zato mu tudi ni razumljivo, zakaj je tožilstvo sploh prevzelo kazenski pregon zoper njega.

V članku Dokazi o prisluhih Sove. Agenti beležili vse živo, celo besedico fu…i?!, ki je bil objavljen 3. maja 2013, je Požar sledil poročanju nekaterih medijev, kako je Sova pred volitvami 2011 tajno prisluškovala določenim slovenskim državljanom, agenti Sove pa so med prisluhi zapisovali tudi podrobnosti iz zasebnega življenja politikov in drugih znanih Slovencev, celo povabila na seks. Kot je še navedel, naj bi beleženje prisluhov (šlo naj bi za sestavni del operacije Demokracija) naročil tedanji šef Sove Sebastjan Selan, kar naj bi bilo razvidno iz objavljenih elektronskih sporočil Sove, med prejemniki spornih beležk pa naj bi bil tudi Sandi Bonaca, takratni vodja uradna kabineta Sove, pozneje pa šef kabineta ministrice Tine Komel in podpredsednik Pozitivne Slovenije v Kopru. Članku sta bili priloženi dve elektronski sporočili med pripadniki Sovi in dva faksimila, odlomka – sicer cenzurirana (prečrtana imena ljudi  iz prisluhov Sove).

Požar je v nadaljevanju zapisal, da gre za konkreten zapis prisluha  telefonskega pogovora med vodjo ene slovenskih divizij desničarske organizacije Blood&Honnor ter njegovim znancem oziroma prijateljem. Poleg tega je napisal natančen čas prisluha in da je Sova prisluškovala dvema mobilnima telefonoma: »Osebe, omenjene v telefonskem pogovoru (dokumentu Sove) so naslednje Zoran Janković, Janez Janša, Gregor Virant, Milan Kučan… in Janez Stanovnik, televizijska voditeljica Ota Roš, avtor teh vrstic (Bojan Požar) ter stranki SDS in Pozitivna Slovenija. Kot je razvidno iz teksta elektronskega sporočila, tudi sami agenti Sove ugotavljajo, da so komentarji v telefonskem prisluhu 'kar konkretni' in da bi bilo to 'dobro poslati Sandiju' (Bonaci).«

Kot je po zaslišanju še povedal Požar, naj bi bil slednji zapis razlog, da ga je Štemberger kazensko ovadil zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov. Zanimivo pa je tudi to, da naj bi v imenu Selana in Bonaca kazensko ovadbo zaradi domnevne razžalitve vložil odvetnik Bogomir Horvat, nekdanji predsednik koprskega sodišča, ki zdaj dela za tajkuna Bojana Petana in njegovo družbo DZS. Prav v Petanovem imperiju sta svoji novi službi našla nekdanja agenta Selan in Bonaca, prvi je namreč šef Term Čatež, pred tem je bil šef Marine Portorož, v slednji pa je zdaj zaposlen Bonaca. Tako lahko vidimo sprego med Sovo, Petanovim imperijem, politiko (stranko Pozitivna Slovenija) in strici iz ozadja, ki imajo velik vpliv tudi na represivne in pravosodne inštitucije. Kot v časih Udbe in partije!

Zaradi preiskave zoper novinarja Bojana Požarja je prejšnji teden že protestiralo Združenje novinarjev in publicistov, ki je ob tem opozorilo, da se že nekaj let prizadevajo za zakonske spremembe, po katerih kazenski pregoni novinarjev zaradi objave tajnih dokumentov in kritike dela državnih funkcionarjev ne bi bili več mogoči. Predlog zakonskih sprememb so poslali tudi sedanjemu pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču in vodjem poslanskih skupin. Poleg tega se v ZNP sprašujejo, kako lahko pregon zoper novinarja vodi Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu, kajti ta lahko po zakonu preiskuje le kazniva dejanja, ki jih naredijo uradne osebe s posebnimi pooblastili, kot so policisti in uslužbenci obveščevalnih služb, nikakor pa ne novinarji. Zato pričakujejo ustrezen nadzor nad zakonitim delovanjem državnega tožilstva.