Študijski center za narodno spravo nadaljuje objavljanje dokumentov in pričevanj o različnih oblikah nasilja treh totalitarnih sistemov v Sloveniji v 20. stoletju: fašističnem, nacističnem in komunističnem.
Pred dnevi je zgodovinar dr. Milko Mikola tako predstavil dokumente in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji. (Ukrep izgona prebivalstva so sicer na Slovenskem izvajali vsi trije totalitarizmi.) Mikula je v publikaciji najprej predstavil izgon pripadnikov nemške manjšine iz Slovenije v letih 1945 in 1946, nato izgon prebivalcev iz obmejnega pasu z Avstrijo na Kočevsko, na koncu pa zadnji množični izgon (decembra 1948 in aprila 1949) 215 družin iz prekmurske vasi Petišovci. Velika večina njenih prebivalcev je bilo Madžarov.
Izgon nemške narodne manjšine je potekal v treh valovih. Od maja 1945 do septembra 1945 je ta ukrep doletel kočevske Nemce in nemške koloniste, naseljene ob Savi in v Obsotelju. V Avstrijo so jih izganjali čez Maribor in Šentilj. V drugem valu po septembru 1945 so bili izseljeni vsi nemški in avstrijski državljani, ki so se ali naj bi se kompromitirali kot sodelavci Nemcev in ki jim po vojni niso sodili. V osrednjem taborišču Strnišče pri Ptuju (taborišča je upravljala Ozna) je bil po nepreverjenih podatkih interniranih okoli 10.000 volksdeutscherjev. V njih so se znašle cele družine; precej internirancev je bilo iz njih odpeljanih v smrt, veliko (predvsem otrok in starčkov) jih je umrlo zaradi lakote in nalezljivih bolezni. V zadnjem valu od januarja pa do maja leta 1946 so bili izgnani še preostali pripadniki nemške manjšine. Tako je bila izpolnjena napoved Borisa Kidriča: »Nemška manjšina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo.«
Spomladi 1947 je oblast s pomočjo Udbe in njenih zaupnikov začela izgon prebivalcev obmejnega pasu z Avstrijo, da bi odstranila »nezanesljive elemente«, ki so dajalo zatočišče in hrano pripadnikom »band«, ki so prehajali mejo z Avstrijo. Cele družine so izgnali na Kočevsko, s čimer so kolonizirali tamkajšnja opustošeno območje. Prišli so s kamioni v zgodnjih jutranjih urah, da so družine presenetili v spanju, obkolili hišo, ugotovili, če so vsi prisotni. Ljudem so dali dve uri, da se pripravijo na odhod. Prve družine so se s Kočevskega vrnila leta 1951, večina pa do leta 1953.
Zagovorna in pretresljiva pričevanja so objavljena v prepisu, izvirniki pa so v gradivu komisije vlade za izvajanje zakona o popravi krivic. Največ izvirnikov objavljenih dokumentov hrani Arhiv Slovenije v fondu RSNZ.