Krajinska arhitektka Ana Kučan, najstarejša hči nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je skupaj z nekaterimi drugimi vplivnimi Slovenci članica Harvardskega kluba Slovenija, je kot avtorica projektov ali kot članica različnih komisij vključena v najzanimivejše gradbene načrte v državi. Med njimi izstopa ureditev kar 13 hektarjev strešnega vrta trgovskega središča na območju Športnega parka Stožice, ki velja za Jankovićev najbolj razvpiti projekt. Tudi mlajša Kučanova hči Špela si je z delovanjem v Ljudmili, ljubljanskem laboratoriju za digitalne medije in kulturo, znala zagotoviti svoj vpliv v mreži med seboj povezanih nevladnih organizacij.
O projektih krajinske arhitekture, pod katere se podpisuje Ana Kučan, starejša hči Milana Kučana, radi govorijo in pišejo le v presežnikih. Vse je vrhunsko, dosledno, marljivo, tudi če gre za ureditev manjšega otroškega igrišča ali pa celo za poskus postavitve spomenika Srečku Kosovelu sredi velike zelene travnate površine parka Tivoli, kar je bilo nesprejemljivo ne le za velik del laične javnosti, temveč tudi za strokovnjake.In prav zaradi splošno uveljavljenega prepričanja o vrhunsko narejenih delih, so vsi očitki, da ji je na poklicni poti morda vendarle uspelo tudi zaradi priimka, že vnaprej označeni kot neutemeljeni, po prepričanju prepričanih pa naj bi jih tako ali tako izrekali le tisti, ki so nevoščljivi in nesposobni.
Projekti, ki izzivajo
Ali je ob takem splošno uveljavljenem mnenju smiselno opozoriti na naraščajoč vpliv sester Kučan? Številna dejstva temu pritrjujejo, celo razpis za predstavitev Slovenije na 12. arhitekturnem bienalu v Benetkah, kamor so prispeli trije načrti. Poleg načrta Ane Kučan in njenega studia Akka še projekt MMC Kibla (Multimedijski center) mreže nevladnih organizacij – vanjo je vključena tudi Špela Kučan po Ljudmili, Laboratoriju za digitalne medije – in Arhitekturnega muzeja Ljubljana.
Zanimivo je, da so se letos prijavili na razpis kar trije, zgolj na videz povsem nepovezani prijavitelji, saj se je v preteklih letih po besedah Judite Krivec Dragan, sekretarke na ministrstvu za kulturo, prijavil le en sam. Ali morda zato, ker je uvrstitev na bienale tako nepomembna, kar je sicer nenavadno glede na to, da so na ministrstvu za kulturo tako glasno obelodanili zadnji izbor, v katerem je zmagala Ana Kučan, ali pa se morebitni kandidati sploh ne želijo prijaviti, ker že vnaprej vedo, da njihov projekt ni v okviru želenih smernic zdajšnjega kuratorja? Dovolj zgovorno pa je še nekaj, da projekt MMC Kibla, v katerega naj bi bila vključena pestra množica nevladnih organizacij po vsej Sloveniji, seznam je izjemno dolg, ni pripravila projekta, ki bi bil lahko kos ostalim dvema.
Med prvimi večjim deli Ane Kučan izstopa ureditev Spominskega parka Teharje leta 1993, nato so sledila nova, prav tako ali še bolj odmevna. Lahko je poskrbela tudi za parkovno ureditev novega Kongresnega centra na Brdu, ki obsega kar 30 hektarjev parkovnih površin, v zadnjem času pa najbolj izstopa Športni park Stožice, kjer ji je Skupina Sadar in Vuga arhitekti zaupala parkovno ureditev.
VEČ V TISKANI IZDAJI