cg_zdravstveni_domovi Svet24.si

Prihodki v zdravstvu so se v petih letih povečali...

beli-pav Svet24.si

Foto: Beli pav ponosno razprl svoj rep

nov ct aparat, Pavel Berden in Dimitrij Kuhelj Necenzurirano

Bolniki v UKC Ljubljana ostajajo brez preiskav. ...

koscek erika Reporter.si

Poslovne skrivnosti partnerja Erike Žnidaršič: ...

Zoran Zeljkovic Ekipa24.si

Konec dvomov! Nov pretres v zmajevem gnezdu: ...

Princ Harry in Kate Middleton - nekoč prava prijatelja - danes pa .. Odkrito.si

Kate in Harry - Če se bo to zgodilo, se bosta ...

sveca Ekipa24.si

V hudi prometni nesreči na primorski avtocesti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Posledice suše bodo vidne šele čez leta

Deli na:
Posledice suše bodo vidne šele čez leta

Foto: Bobo

Celotne posledice suše v gozdovih se bodo pokazale šele v naslednjih letih, ko je mogoče pričakovati povečan obseg sanitarnih sečenj zaradi namnožitev škodljivih žuželk in razmaha bolezni gozdnega drevja, pojasnjujejo v Zavodu za gozdove Slovenije.

Nekatere posledice letošnje suše, kot sta povečano število gozdnih požarov in slabši uspeh obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja lani jeseni in letos spomladi, so se pokazale že v teku leta. Na sušnih tleh bo tako manjši letni debelinski prirastek dreves.

Najbolj so zaradi suše ogroženi gozdovi oziroma drevesa, ki rastejo na njim neustreznih ali manj ustreznih rastiščih. To so pri nas zlasti smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih na karbonatnih podlagah. Zaradi suše oslabele smreke so manj odporne na napad podlubnikov, ki so se zaradi visokih poletnih temperatur namnožili.

Zato strokovni delavci zavoda za gozdove na terenu pregledujejo najbolj ogrožene gozdove, evidentirajo lubadarke oz. drevesa, naseljena s podlubniki, ter odrejajo lastnikom posek lubadark ter njihov pravočasen izvoz iz gozda v nadaljnjo predelavo oziroma lupljenje.

Pri listavcih se sušni stres oziroma upadanje vitalnosti kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, kar praviloma ne bo vplivalo na ozelenitev krošenj v prihodnjem letu.



Podobne sušne razmere kot v letošnjem letu so bile tudi v letu 2003. Posledica takratnih sušnih razmer in nadpovprečnih temperatur je bila namnožitev smrekovih podlubnikov, ki je v večjem delu Slovenije trajala do leta 2007.

Nekatere posledice suše na drevju so se pokazale šele v naslednjih letih kot posledica okužb oslabelega drevja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk. Zlasti opazno je bilo sušenje borov, črnega gabra in hrasta cera na Primorskem ter presvetlitev krošenj iglavcev zaradi predčasnega odpadanja starejših iglic.

Lastniki gozdov so odgovorni za gospodarno ravnanje s svojo lastnino, zato naj v tem času pregledajo svoje gozdove, zlasti gozdove iglavcev, pozivajo v zavodu.

V kolikor opazijo znake napada podlubnikov (črvina ob koreničniku, porjavele krošnje, odpadanje zelenih iglic, odpadanje lubja) in v neurjih sveže polomljena drevesa, naj o tem obvestijo lokalno pristojno enoto zavoda oz. revirnega gozdarja, kjer bodo pridobili potrebne informacije za sanacijo.