Poslanske skupine: Ne nadziramo glasovanja poslancev

SD deluje po statutu in drugih internih aktih, v katerih so opredeljene pristojnosti individualnih in kolektivnih organov stranke, je za STA pojasnila namestnica vodje poslanske skupine Majda Potrata. Kot je razložila, nikjer ni določen nadzor nad glasovanji poslancev, prav zato tudi niso predvidene nobene sankcije. V SD tudi zagovarjajo javno glasovanje, saj s tem sledijo zahtevam po transparentnosti pri delovanju nosilcev javnih funkcij, je še izpostavila Potrata.

Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je za STA razložil, da se v poslanski skupini pred glasovanjem, pa tudi v okviru rednih sestankov poslanske skupine, vedno temeljito posvetujejo o tematiki in tudi soočijo mnenja. Vsak izmed poslancev pa lahko kadarkoli izpostavi svoje pomisleke in nasprotne argumente, poudarja Prevc. Tukaj poskušajo oblikovati skupno stališče, kar pa ni vedno pravilo, je še dodal.

Tako se je v prejšnjem mandatu po Prevčevih besedah kar nekajkrat zgodilo, da so poslanci SLS o določeni zadevi glasovali različno, on pa v tem ne vidi nič spornega. Spomnil je na ustavo, po kateri poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila, česar bi se moral vsak poslanec tudi zavedati in se po tem ravnati. "Poslanci SLS s tem nimamo problemov, pomembno se nam zdi predvsem zavedanje poslanca, da njegov glas šteje in da za njim trdno in argumentirano stoji," je dodal Prevc.

Tudi v Listi Virant poudarjajo, da od njihovih poslancev nikoli niso in tudi v prihodnje ne bodo zahtevali, da se ravnajo po navodilih stranke, oziroma da v konkretnih primerih nimajo svojega mnenja ali pa celo ravnajo v nasprotju z njim in proti svoji vesti.

Vodja poslanske skupine Rihard Braniselj je za STA izpostavil, da stranka od svojih poslancev pričakuje le korektno ravnanje glede na prostovoljno povezanost v poslansko skupino. Če se torej poslanci s posameznimi predlogi ne strinjajo, od poslancev pričakujejo, da to nestrinjanje tudi izrazijo in argumentirajo. Tudi Lista Virant v svojih aktih nima predvidenih sankcij, je še dejal Braniselj.

Društvo je omenjeno raziskavo o integriteti, transparentnosti ter odgovornosti institucij in sodelovanju med njimi opravilo lani. V raziskavo so vključili 13 t.i. stebrov integritete, skupno pa so dobili oceno 63 pri najvišji možni oceni 100. Najslabšo oceno je dobilo področje civilne družbe (ocena 40), najvišjo (85) pa Državna volilna komisija.

Med stebri integritete so tudi politične stranke. Prednost tega področja je ustrezna pravna podlaga za ustanavljanje, upravljanje in delovanje političnih strank, med slabostmi pa poročilo navaja, da je neodvisnost poslancev v praksi pogosto ogrožena, saj strankarska vodstva nadzirajo in usmerjajo njihovo glasovanje v državnem zboru.