Poslanka Jordanova opozarja na velike razlike v pogledih na globalno segrevanje

A vmesni korak na poti do novega globalnega podnebnega sporazuma, ki mora biti sprejet najkasneje do leta 2015, je bil narejen, pravi poslanka Jordanova. Hkrati pa je peščica razvitih držav podaljšala svoje zaveze o zmanjšanju emisij in sklenila sporazum o nadaljevanju kjotskega protokola do leta 2020, je še pojasnila v sporočilu za javnost.

Prepričana je, da so zaključki v Dohi dokazali, da nekatere razvite države prevzemajo odgovornost za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Finančna in gospodarska kriza ne smeta biti izgovor, temveč priložnost za ukrepanje, meni. Razvite države, ki nadaljujejo drugo fazo kjotskega protokola in so ponudile finančno pomoč za prilagajanje na podnebne spremembe državam v razvoju, so po njeni oceni ukrepale odgovorno in solidarno.

"Veliko več pa bo treba narediti še na področju prevzemanja bremen v smislu enakosti, torej enake odgovornosti glede na zmogljivosti posamezne države. Občuten napredek bo treba doseči tudi v ambicioznosti posameznih držav, saj so njihove nezavezujoče obljube o zmanjšanju izpustov veliko premajhne, da se Zemlja ne bi ogrela nad dve stopinji Celzija. Požar je pogašen, a žerjavica, ki tli, lahko zažari v požar, ki ga s pripravljenimi gasilskimi aparati ne bomo mogli pogasiti," je opozorila Jordanova.

Nadaljevanje druge faze kjotskega protokola ima večji simboličen pomen kot pa vsebinskega, je prepričana poslanka. Svoje zaveze so v okviru sporazuma namreč prevzele predvsem evropske države, poleg EU še Švica, Norveška, Liechtenstein, Islandija in Avstralija. Ker te države skupaj dosežejo manj kot 15 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, se ti ne bodo nižali, temveč še naprej povečevali.

A nadaljevanje kjotskega protokola pomeni, da še obstajajo razvite države, ki verjamejo v globalno ukrepanje. Bolj jasno je, katere države so ne le promotorice zmanjšanja izpustov, ampak so se dejansko pripravljene zavezati k zmanjšanju izpustov na svojem ozemlju in to tudi počnejo. "Če bo dosežen nov globalni sporazum, o katerem tečejo pogajanja vzporedno s pogajanji o kjotskem sporazumu, bodo izkušnje kjotskega sporazuma neprecenljive," je še dodala Jordanova.

Na letošnji podnebni konferenci je bilo v središču pogovorov vprašanje finančne pomoči, ki jo bodo razvite države namenile za ukrepe blaženja in prilagajanja v ranljivih, revnih državah. V tem smislu ostaja Evropska unija vodilna. Evropska komisija, Nemčija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Švedska in Danska so se namreč za pomoč revnim državam obvezale k prispevku v višini 6,85 milijarde evrov letno do leta 2020. Podobnih zavez ni bilo slišali od drugih razvitih držav in niti od gostujočega Katarja, ki ima najvišji BDP na prebivalca na svetu.