Poslanci niso podprli ustavne obtožbe zoper Cerarja

Ti so tudi edini podprli predlog, medtem ko so jim koalicijski poslanci očitali zlorabo instituta ustavne obtožbe. Cerar je predlog označil za nedostojen.
   
Poslanci SDS so premierju očitali prekoračitev pristojnosti ter kršitev ustave in zakonov v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. S tem ko se je Cerar zavzel, da se zadrži Šamijeva deportacija, je namreč po njihovem mnenju odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve. Gre za nezakonito ravnanje, ki obenem izpolnjuje vse kriterije kaznivega dejanja, je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS Branko Grims, ki je premierjevo potezo označil za "lažni humanizem".

Vlada je po njegovih besedah najprej dolžna poskrbeti za lastne državljane, ne pa da daje prednost tujcem in pri tem dovoli, da zanje veljajo drugačna pravila. Grimsovim besedam so pritrjevali strankarski kolegi in kolegice in izpostavljali, da se Cerar ne bi smel braniti ustavne presoje, če bi bil tako prepričan o pravilnosti svojega ravnanja.

Premier je očitke odločno zavrnil. Po njegovem mnenju gre pri ustavni obtožbi za kriminalizacijo političnih odločitev. K pobudi, da bi vlada odločala o izdaji dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju, ga ni vodil le človekoljubni vidik, ampak tudi zelo trezen premislek o interesu Slovenije, je zatrdil. "Očitke v zvezi z njegovo protiustavnostjo in nezakonitostjo pa v celoti zavračam, saj nikoli nisem in tudi ne bom posegal v postopke avtonomnih in neodvisnih državnih organov," je dejal.

Premier je opozoril, da kar je za "predlagatelje v tem primeru kršitev ustave in zakonov, zloraba pravic in pooblastil oziroma celo kaznivo dejanje, je zame pravno dopustno prizadevanje za uresničevanje človekovega dostojanstva, tudi v kontekstu javnega interesa". Po njegovem mnenju je očitno, da je ustavna obtožba neutemeljena, kar da dodatno potrjuje nedavna sodba upravnega sodišča.

Zlasti poslanci njegove SMC, pa tudi drugih koalicijskih strank, so SDS tudi očitali, da ustavno obtožbo izrabljajo za predvolilno kampanjo. Milan Brglez (SMC) je poudaril, da gre za politiko širjenja strahu. Po besedah Jana Škoberneta iz SD je predlog ustavne obtožbe neutemeljen, neargumentiran in "spisan nedostojno slabo". Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je ocenil, da predlog temelji na trhlih argumentih.

Predloga ustavne obtožbe niso podprli niti v preostali opoziciji, kjer sicer niso skoparili z očitki na račun siceršnjega dela Cerarjeve vlade. "Cerarjev nenaden čut za sočloveka je mogoče dvoličen, nikakor pa ni protiustaven," se je izrazil poslanec Levice Miha Kordiš. Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je dejala, da je Cerarjevo ravnanje v primeru Šami posledica javnega mnenja, ne pa njegovega prepričanja, da je ljudem v stiski treba pomagati. Zvonko Lah iz NSi pa je ocenil, da se je premier "po nepotrebnem vtikal v stvari, v katere bi bilo bolje, da se ne bi". Ni pa po njegovem mnenju kršil ustave.

Pri svojih stališčih so poslanske skupine vztrajale tudi po dobrih osmih urah razprave, tako da so predlog ustavne obtožbe nazadnje podprli le predlagatelji.

Premier je po zavrnitvi predloga ustavne obtožbe v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo nad podporo v DZ. Predlog ustavne obtožbe je bil po njegovem mnenju del predvolilne kampanje SDS. Tudi to, da je bil predlog ustavne obtožbe spisan na štirih straneh s številnimi pomanjkljivostmi, netočnostmi in brez utemeljitve, veliko pove o tem, kako so se je predlagatelji lotili, je dejal.

Da bi bil predlog ustavne obtožbe sprejet, bi zanj morala glasovati večina vseh poslancev, kar pomeni, da je postopek ustavljen. Če pa bi bil predlog v DZ izglasovan, bi ustavno sodišče ugotavljalo odgovornost predsednika vlade. Če bi pri tem ugotovilo kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, bi lahko tudi odločilo, da mu preneha funkcija.

Ustavna obtožba je institut, s katerim lahko DZ predsednika republike, predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.

Tokratni poskus obtožbe pred ustavnim sodiščem je peti v zgodovini samostojne države, nobeden doslej pa ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Predlog ustavne obtožbe je trikrat prestal nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek: prvič leta 1995 zaradi domnevno neustavnih in nezakonitih obljub Italiji v zvezi s pravicami tujcev do nepremičnin v Sloveniji.

Leta 1998 pa je Drnovška predlog ustavne obtožbe doletel kar dvakrat. Obakrat so ga vložili poslanci SDS, ki so mu očitali sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom. DZ je predloga obakrat zavrnil.

V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.

Poleg tega pa je predlog ustavne obtožbe leta 2014 grozil takratni premierki Alenki Bratušek, ki so ji poslanci SDS očitali, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Do sprožitve postopka ustavne obtožbe pa ni prišlo, saj je Bratuškova odstopila.