S 50 milijoni evrov dobička, ki jih Telekom prispeva v državno blagajno, je Mesec najbrž mislil na dividende. Res je, Telekom izplačuje zelo velike dividende: leta 2012 jih je bilo za 45,7 milijona evrov (neposredno za državno blagajno 28,6 milijona evrov), leta 2013 za 78 milijonov evrov (državi je neposredno dobila 49 milijonov evrov). Kar pa Mesec ni povedal v svoji izjavi, je leta 2012 ubesedil Janko Veber, politik, ki ima glede privatizacije Telekoma podobno stališče kot Mesec in je na hudem prepihu zaradi znane afere. Obrambni minister je ob napovedih izplačevanja visokih dividend pri Telekomu tedaj dejal: »To pomeni, da bo prišlo do izčrpavanja Telekoma, ki ne bo več vlagal v razvoj.« Za kaj gre torej? Za izčrpavanje ali za pravični državni zaslužek, ki bi izginil s privatizacijo? Poglejmo za to leti 2014 in 2015: 30. maja lani je skupščina določila, da bo višina izplačane dividende deset evrov za delnico. Skupaj je tako bilo predvideno izplačilo 65 milijonov evrov dividend (40 milijonov neposredno za državo). Prejšnji teden pa je uprava predlagala, da bi tudi letošnje dividende bile enako visoke: deset evrov za delnico oziroma skupno 65 milijonov evrov.
A izkazalo se je, da je lanski dobiček skupine Telekom znašal samo 1,59 milijona evrov. Torej: 65 milijonov evrov dividend ob 1,59 milijona evrov dobička? Ali ni to nekaj, kar dejansko smrdi po izčrpavanju? In to ravno v obdobju, ko bi se moral Telekom že popolnoma prodajati? Kako na to gledajo morebitni kupci? Normalno bi bilo, da bi zaradi tega opustili vsako namero po prevzemu. Čeprav na lanski skupščini najbrž ni bilo povsem jasno, kakšen bo poslovni rezultat ob koncu leta, bi si uprava in lastniki približno sliko lahko ustvarili. Sploh pa ni mogoče razumeti letošnjega predloga (skupščina naj bi ga odobrila maja), ki temelji na pozitivni ničli lanskega poslovanja. Če bi šlo za zasebno podjetje, si težko predstavljamo, da bi si lastniki privoščili tako lahkomiselnost.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.