Popravek prispevka Lažno ogledalo

1.    Neresnične so navedbe, da je generalni direktor Marko Filli »v svojo pozitivno bilanco namreč prištel vso tako imenovano hišno srebrnino, ki jo je sedanje vodstvo veselo razprodajalo«. Razvojna sredstva ali hišna srebrnina, kot je zapisano v članku, se uporablja izključno za financiranje razvojnih projektov. Poslovanje RTV Slovenija vsako leto pregleda mednarodna revizijska hiša. Za leto 2011 je bila na javnem razpisu izbrana revizijska hiša KPMG, ki je poslovanje leta 2011 podrobno pregledala in ga ocenila pozitivno. V okvir revizije mednarodne revizijske hiše sodi tudi revizija razvojnih projektov in z njimi povezana poraba razvojnih sredstev. Revizija ni ugotovila nepravilnosti pri izvedbi razvojnih projektov in porabi sredstev.
2.    Ne držijo navedbe v članku o zapisih glede načina odobravanja in porabe sredstev iz naslova prodaje delnic Eutelsata. Prodaja delnic Eutelsata se izvaja v skladu s pravilnikom nadzornega sveta (merila za izkoriščanje sredstev, prejetih iz kupnine za delnice Eutelsat in drugih prihodkov iz tega naslova), in to izključno za financiranje razvojnih projektov s področja investicij, programa, kadrov in organizacije. Za vsako prodajo delnic vodstvo RTV Slovenija poprej pridobi odobritev nadzornega sveta RTV Slovenija, Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za finance RS, za programske projekte pa tudi odobritev programskega sveta. Delnice pa RTV Slovenija proda le v višini realiziranih razvojnih projektov. Vrednotenje delnic v bilanci stanja je nespremenjeno že od nabave in vsako leto predmet revizijskega pregleda.
3.    Neresnične so navedbe, da je RTV Slovenija nakup radijskega reportažnega vozila za potrebe RTV-studia v Lendavi financirala iz razvojnih sredstev. RTV-studio v Lendavi je večinska sredstva za nakup pridobil na razpisu Evropske unije Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Madžarska 2007–2013. Preostali del finančnih sredstev za nakup vozila in opreme pa je zagotovljen v okviru rednih investicijskih sredstev, in sicer znaša delež RTV Slovenija 128.000 evrov. Celotna vrednost reportažnega avtomobila, ki sodi med manjša reportažna vozila, znaša 271.000 evrov (DDV vključen).
4.    Prav tako so zavajajoče navedbe, da »je vodstvo RTV (Filli, Lampreht Lombergar) zaradi izpada RTV-prispevka prodalo za pet milijonov evrov delnic. Ker pa je pri tem nastala razlika v vrednotenju delnic, je RTV tudi s tem ustvarila dobiček.« Dejstvo je, da je tudi prodajo delnic za začasno kritje izpada iz naslova RTV-prispevka v višini slabih 5 milijonov evrov odobril nadzorni svet zaradi manjšanja stroškov poslovanja RTV Slovenija, saj najem kredita in vračanje tega skupaj z obrestmi pomeni strošek. Začasno kritje iz razvojnih sredstev pa ne pomeni dokončne rešitve izpada RTV-prispevka iz januarja 2011. O dokončni rešitvi problema bo najprej odločala slovenska vlada.
5.    Ne držijo navedbe o opustitvi dolžnega ravnanja, ker Radiotelevizija Slovenija ni vložila odškodninske tožbe proti državi zaradi nenačrtovanega izpada prihodka iz RTV-prispevka. Pravni postopki, ki jih izvaja RTV Slovenija, so strokovni in ustrezni. Tudi v primeru pobude za ustavno presojo glede RTV-prispevka je RTV Slovenija ravnala skrbno in v skladu s sklepi nadzornega in programskega sveta.
6.    Netočne so navedbe, da je javni zavod RTV Slovenija »dosegel 16,7 mio evrov minusa«. Nasprotno, javni zavod je poslovno leto končal z ustvarjenim presežkom prihodkov nad odhodki v višini 177.000 evrov.
7.    Napačne so navedbe o poslušanosti radijskih programov. Poslušanost vseh programov Radia Slovenija – nacionalnih, regionalnih in manjšinskih je še vedno ustrezna in visoka. Po podatkih raziskave o radiometriji 2. program Radia Slovenija – Val 202 ostaja na 1. mestu po poslušanosti med radijskimi programi v Sloveniji, na 2. mestu po poslušanosti med radijskimi programi v Sloveniji pa je 1. program Radia Slovenija (vir: Media Pool).
8.    Netočne in povsem nepreverjene so navedbe o zaposlovanju, prerazporeditvah in napredovanjih na RTV Slovenija. Sklenitve pogodb o zaposlitvi so bile izvedene v skladu z delovnopravno zakonodajo in internimi akti zavoda.
9.    Ne držijo navedbe o prelivanju javnih sredstev v tržno dejavnost za subvencioniranje gostovanja komercialnih programov v javnem multipleksu. Gostovanje komercialnih programov v javnem multipleksu je v skladu z veljavnim zakonom o digitalni radiodifuziji in zakonom o RTV Slovenija, o čemer smo že večkrat obvestili javnost. Gostovanje na multipleksu A se je začelo že leta 2008,  torej v prejšnjem mandatu vodstva. Nikakor pa ne gre za prelivanje javnih sredstev v tržno dejavnost, saj komercialni programi v celoti krijejo svoj del stroškov obratovanja omrežja. To je ugotovil tudi inšpektor v  pregledu ločevanja tržne in javne dejavnosti v skladu z zakonodajo. Ceno oddajanja pa stalno kontrolira APEK.  
10.    Navedba, da je moral nadzorni svet na zadnji seji s posebnim sklepom dovoliti, da lahko gradiva o poslovanju dobiva tudi notranja revizorka, ni točna, saj ni bil sprejet noben poseben sklep, temveč samo tehnični dogovor o načinu dostopa do gradiv nadzornega sveta in njegovih odborov.  Zapis v članku, da je Rusova  opozarjala na številne nepravilnosti pri »reorganizaciji« MMC, je neresničen, saj se revizijski pregledi o pravilnosti reorganizacije MMC v notranjerevizijski službi sploh niso izvajali.
11.    Ni res, da je gledanost Prvega Dnevnika, Poročil ob petih, Dnevnika in Odmevov  zelo upadla. Prav nasprotno, primerjava gledanosti v enakih časovnih obdobjih leta 2011 in 2012 kaže, da gledanost celo narašča. Oddaje Aritmija, Effe's Inferno, Videozid, Firma TV in Izza odra pa imajo glede na termin predvajanja in ciljno publiko pričakovano gledanost in jo ohranjajo (vir: AGB Nielsen Media Research).
12.    Neljuba napaka pri objavi razpisa za odgovornega urednika UPE radijskega programa za tujo javnost pa je bila odpravljena takoj naslednji dan po objavi na spletni strani (objava v obvestilih Radia Slovenija in na Zavodu za zaposlovanju je bila pravilna), zato ni vplivala na potek razpisa.
  
mag. Marko Filli, generalni direktor, RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, javni zavod