Po volitvah v Izoli je videti, da koprski župan Boris Popovič izgublja volilno bazo, ki jo potrebuje za nastop na parlamentarnih volitvah. Tako zdaj išče strateškega partnerja, ki bi mu pomagal priti v parlament. Nagovarja predvsem vladne stranke, toda zameril sem ji je zaradi zapleta pred proslavo za praznik združitve Primorske z domovino.
Prvak stranke Slovenija je naša se je pred evropskimi volitvami leta 2004 primerjal z risanim mornarjem Popajem, vendar njegova Oliva (Alja Brglez) ni prišla v evropski parlament. Nato je sestavil volilno koalicijo z nekaterimi lokalnimi listami po Sloveniji in nenavadnimi kandidati (najbolj razvpit med njimi je bil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič), vendar mu je za vstop v parlament zmanjkal poldrugi odstotek glasov. Resda je v Kopru, kjer je kandidiral, dobil 22,34 odstotka glasov v enem okraju in 20,56 v drugem okraju, kar je na ravni primorske volilne enote pomenilo 7,36 odstotka glasov. Če bi dobil še dva odstotka več (torej 9,1 v volilni enoti), kljub temu ne bi mogel dobiti neposrednega mandata, ker bi morala stranka na državni ravni doseči ustavno določeni prag štirih odstotkov.
Obala ni več njegova
Tega bo zdaj dosegel še težje, saj se je medtem sprl z večino lokalnih politikov, s katerimi je pred štirimi leti nastopil na volitvah: najprej z Janezom Sodržnikom, ki je ustanovil svojo stranko Ljubljana, moje mesto, vendar po izpadu iz ljubljanskega mestnega sveta ni več zanimiv. Tudi Stojan Auer iz Maribora je ustanovil svojo stranko Lista za pravičnost in razvoj, s katero se zdaj skuša potegovati za mesto v parlamentu. Ali bosta lokalna veljaka tudi tokrat našla skupni jezik, še ni znano, a tudi če jima bo to uspelo, najbrž ne bo dovolj.
Popovič je lahko najbolj resno računal na volilno bazo na Obali, saj je tam dosegel uspeh na lokalnih volitvah, toda po sporu z izolskim županom Tomislavom Klokočovnikom mu je tudi tam spodletelo. Koprski župan je na lokalnih volitvah leta 2006 dosegel zenit, saj si je podvojil podporo volivcev. Ko je leta 2002 prvič nastopil kot županski kandidat, je v prvem krogu dobil 39,9 odstotka glasov, v drugem krogu pa 50,9. Štiri leta pozneje je že v prvem krogu zmagal z zavidanja vrednimi 70,27 odstotka glasov. Njegova lista Koper je naš, ki je leta 2002 dobila okoli 23 odstotkov, pa je prejela več kot 51 odstotkov glasov. Zmago sta slavila tudi njegova kandidata v Izoli in Piranu, oba sta zmagala v drugem krogu, njuni stranki pa sta prejeli 24 odstotkov (Izola je naša) oziroma 23 odstotkov (Piran je naš). Popovič se je skorajda razpočil od napovedi, da bo brez težav prišel v parlament.
Toda po sporu s Klokočovnikom ne more več računati na njegove volivce, ampak samo na svoje, ki jih je bistveno manj. Na izrednih volitvah je Klokočovnikovo stranko Izola je naša volilo več kot 27 odstotkov (še več kot pred dvema letoma), Popovičeva Slovenija je naša je dobila dobrih sedem odstotkov. Čeprav je Popoviču ostal zvest piranski župan Tomaž Gantar, pa je menda tudi njemu precej upadla podpora, tako da z njegovo kandidaturo na državnih volitvah ne more preveč računati. Poznavalci razmer na Obali napovedujejo, da Popaju tudi špinača ne more več pomagati in da bo dosegel slabši rezultat kot na državnih volitvah pred štirimi leti.