Na evropskem trgu je vse več ponaredkov in imitacij, tudi med živili. Celo mleko ali mlečni izdelki so lahko le na videz podobni pravemu mleku, v resnici pa so skupek vode, rastlinskih maščob, beljakovin in arom. Toda bolj kot trgovine so lahko sporne gostilne ter kioski s hitro prehrano, kjer ni potrebnega nadzora, gostje pa tudi ne vprašajo po izvoru hrane. Pristojne službe trdijo, da ponarejenih živilskih izdelkov pri nas še ni.
Proizvajalci potrošnike torej lahko vlečejo za nos, saj večina kupcev sploh ne ve, da obstaja kaj podobnega. Še najbolj glasne so nemške potrošniške organizacije, ki odkrivajo, da se je na trgu znašel sir, v katerem pravzaprav ni mleka. Pravi sir iz mleka mora nekaj časa zoreti, kar seveda stane, preden ga lahko dajo na trg, ponarejeni sir pa so recimo na največjem živilskem sejmu Anuga v Kölnu delali kar pred obiskovalci. In ker gre za novost, nad katero še ni zadostnega nadzora, lahko umetno mleko in druge mlečne izdelke hitro podtaknejo med naravne, ljudje pa sploh ne vedo, kaj pravzaprav jedo.Protesti v Nemčiji
V Nemčiji kmetje, ki pridobivajo mleko, protestirajo že nekaj mesecev, živilska industrija pa zato veselo izdeluje vse več ponarejenega sira. Rücker, ki je med petnajstimi največjimi nemškimi mlekarnami in svoje izdelke na tržišču uveljavlja s sloganom »Najboljše od krave«, novinarjem televizije ZDF recimo ni dovolila, da bi posneli izdelavo ponarejenega sira, ker ne želijo dodatno razjeziti kmetov. Tudi družba Meggle na spletu takšen izdelek ponuja kot nadomestilo, ki ga je mogoče pridobiti ceneje kot naravni sir.
Potrošniška organizacija iz Hamburga je na svoji spletni strani objavila seznam živil, v katerih je namesto naravnega ponarejeni sir. Da pa gre objava v nos mlekarnam, je očitno, saj kar naenkrat na omenjeno spletno stran dostop ni več mogoč. Da je beseda mleko zakonsko rezervirana samo za pravo mleko, torej izloček mlečne žleze sesalcev, je potrdila tudi Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije, opozorila pa nas je, da v omenjenem primeru ne gre za ponaredke, ampak imitacije.
»Strokovno te izdelke imenujemo imitacije, analogi sira in podobno. Ponaredek je le takrat, ko proizvajalec nekaj trdi, pa to ni res, recimo da trdi, da polnjen keks vsebuje čokoladno kremo, iz deklaracije pa je jasno razvidno, da v kremi ni nič čokolade, le aroma in barva seveda. Ponarejanje je vrsta zavajanja potrošnika, kar je prekršek, nadzor pa izvaja kmetijski inšpektorat pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,« je pojasnila Petermanova.
VEČ V TISKANI IZDAJI