Vlada se ni odločila za zvišanje olajšav v investicije in razvoj oz. jih je diferencirala, ker bi v nasprotnem primeru potrebovala dodatnih 150 milijonov evrov, je Pahor spomnil na umik predloga znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz parlamentarne procedure.
Doslej sprejeti ukrepi vlade v boju zoper krizo so vredni nekaj več kot 800 milijonov evrov, je povedal premier. Od tega je za upočasnitev padanja gospodarske rasti namenjenih 70 milijonov evrov, za izboljšanje likvidnosti podjetij in zagotovitev delovnih mest 668 milijonov evrov ter za povečanje izdatkov v raziskave in razvoj ter izobraževanje 68 milijonov evrov. Najbolj pomembno je zavarovanje delovnih mest, je dejal.
To ni zadnji paket ukrepov, ki jih bo predlagala vlada, je napovedal Pahor ter obljubil, da bodo pri tem upoštevali tudi nekatere predloge opozicije, ki se mu zdijo sprejemljivi.
Pahor je opozoril, da so štiri od naših najpomembnejših partneric v recesiji; ta se bo zato preselila tudi v Slovenijo. Naša država je med redkimi, ki še vedno beleži pozitivno rast, naše gospodarstvo pa je zaenkrat še v dovolj dobri kondiciji, da s potrebnimi spodbudami in brez odvečnega strahu vstopi v to zahtevno leto, je ocenil.
Vlada je pri izbiri ukrepov upoštevala predvsem takšne, ki imajo največje učinke na gospodarsko rast in zaposlenost, je povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Najbolj primerno bi bilo linearno znižanje prispevne stopnje za delodajalce, česar pa večina socialnih partnerjev ni podprla.
Vlada je namesto tega ponudila subvencioniranje podjetij pri skrajševanju polnega delovnega časa. Tudi davčne olajšave bi bile sicer po njegovih besedah zanimiv dodaten ukrep, a bi bil njihov učinek bistveno manjši kot pa ukrepi, ki so vezani na zniževanje stroškov podjetij, je dejal Gaspari.
Gaspari je še izpostavil, da je vlada pri ukrepanju zoper krizo omejena z nezmožnostjo pridobivanja finančnih sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Če zadolžitve na mednarodnih trgih ni, ni pomembno, ali ima država ambicije in kakovostno pripravljene predloge, temveč se bo soočila s tem, da bo morala omejevati svojo porabo zaradi nezmožnosti pridobitve dodatnih finančnih sredstev, je dejal.
Vlada si prizadeva upočasniti trend zmanjševanja števila delovnih mest in ohraniti čim več zdravih delovnih mest, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Zato bo v prihodnjih dneh vložila v DZ predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, za izvrševanje katerega ima pripravljenih 230 milijonov evrov. Za tovrstne subvencije, ki jih bo mogoče koristiti že v januarju, obstaja med podjetji veliko zanimanje, je povedal.
Vrsto ukrepov so pripravili tudi na ministrstvih za gospodarstvo ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je med drugim napovedal, da bodo podjetjem olajšali dostop do kreditov, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič pa je obljubil podvojitev sredstev na svojem področju na 100 milijonov evrov.