Mnenje zastopstva STA oz. kar političnega nameščenca Bojana Veselinoviča glede predloga o razrešitvi odgovornega urednika STA Boruta Meška objavljamo v celoti:
Zastopstvo Uredništva STA je 13. oktobra 2009 prejelo obvestilo direktorja STA Bojana Veselinoviča, da nameravava razrešiti s položaja odgovornega urednika STA Boruta Meška. Direktor pri tem v skladu z Zakonom o medijih, Aktom o ustanovitvi družbe STA, Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na STA in Statutom Uredništva STA prosi za mnenje uredništva glede tega predloga. Predlogu je bila dodana tudi obrazložitev odločitve.
V skladu s Statutom uredništva STA postopek pridobivanja mnenja uredništva o razrešitvi odgovornega urednika vodi zastopstvo. Zastopstvo je 13. 10. 2009 ob 15. uri na sedežu STA opravilo pogovor s predlagateljem, 19. 10. 2009 ob 16. uri pa z odgovornim urednikom. Na podlagi pogovorov in zbranih podatkov je zastopstvo sprejelo naslednje stališče do predloga direktorja:
Zastopstvo Uredništva STA se strinja s predlogom direktorja STA Bojana
Veselinoviča za razrešitev Boruta Meška s položaja odgovornega urednika STA in ima do tega predloga pritrdilno stališče.
V skladu s Statutom Uredništva se mora o tem stališču izreči uredništvo na tajnem glasovanju, ki bo potekalo v petek, 23. oktobra 2009, v 16. nadstropju sedeža STA na Tivolski 50 v Ljubljani od 11. do 18. ure.
Zastopstvo imenuje naslednjo komisijo za izvedbo glasovanja:
Maja Cerkovnik, Karmen Kleiderman in Maja Oprešnik
V skladu s statutom uredništva lahko o stališču zastopstva glasujejo vsi člani uredništva in sicer tako, da se opredelijo za ali proti temu stališču. Glasovanje je veljavno, če se ga udeleži več kot polovica vseh upravičencev do glasovanja, stališče zastopstva pa je sprejeto, če zanj glasuje več kot polovica tistih, ki so glasovali.
OBRAZLOŽITEV
Zastopstvo Uredništva STA je prejelo predlog direktorja STA Bojana Veselinoviča za
razrešitev Boruta Meška s položaja odgovornega urednika STA. V skladu z Zakonom o medijih, Aktom o ustanovitvi družbe STA, Aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na STA in Statutom Uredništva STA mora predlagatelj pred razrešitvijo pridobiti mnenje uredništva. V skladu s Statutom Uredništva STA postopek v zvezi s tem vodi zastopstvo.
Zastopstvo je 13. 10. 2009 ob 15. uri na sedežu STA opravilo pogovor z direktorjem Bojanom Veselinovičem, 19. 10. 2009 ob 16. uri pa še z odgovornim urednikom, prav tako na STA.
Direktor je na pogovoru z zastopstvom ponovil razloge, zakaj se je odločil Meška razrešiti s položaja odgovornega urednika, ki jih je članom zastopstva že posredoval pisno v predlogu za razrešitev, dne 13. 10. 2009. Navaja, da se je za začetek postopka za predčasno razrešitev Meška s položaja odgovornega urednika odločil zaradi njegovih hujših kršitev obveznosti. Direktor navaja, da je od Meška v dveh pisnih pozivih (prvič 22. 7. 2009 in nato še 14. 9. 2009, priloženo predlogu za razrešitev) zahteval, naj mu izroči pisni Program prilagajanja STA spremembam na medijskem trgu, in sicer po uredniški plati, do najkasneje 5. 10. 2009. Toda Meško mu tega programa ni niti izročil niti posredoval.
Direktor navaja, da je Meško namesto tega 5. 10. 2009 pripravil le ustno predstavitev, na katero je poleg urednikov povabil tudi njega. Z uredniki pa se, razen s svojima namestnikoma, v času, ki ga je imel na voljo za pripravo svojega programa, o tem ni posvetoval. Dokumenta nato po navedbah direktorja tudi ni izročil niti njemu niti urednikom, kar izhaja tudi iz izjave urednikov 6. 10. 2009, ki je bila priložena pisnemu predlogu za razrešitev. Direktor je izpostavil, da se je Meško na ločenih sestankih z njim 8. in 9. 9. 2009 dogovoril za pripravo tega programa in da se je odgovorni urednik hkrati zavezal, da ga bo še pred dogovorjenim rokom (5. 10. 2009) ustrezno skomuniciral v kolektivu in si zagotovil podporo za njegovo uresničevanje. To izhaja tudi iz poziva direktorja Mešku 14. 9. 2009. O vsem tem je direktor obvestil tudi vse urednike.
Direktor trdi, da je omenjeni program nujno potreben, tako zaradi vsesplošne krize, sprememb na medijskem trgu, odnosa do naročniške klientele in zaradi tekme z neposredno poslovno konkurenco. Pojasnjuje, da je razloge za pripravo tega programa podrobneje pojasnil tudi na sestanku z uredniki uredništva in odgovornim urednikom 4. 9. 2009.
Program naj bi po zahtevah direktorja v pisni obliki vseboval naslednje cilje:
ï€ï€ večjo krovno koordinacijo dela uredništev in izrabljanje sinergij
ï€ï€ zagotavljanje stabilne kakovosti produkta selekcijo vsebin in krepitev posameznih vsebin, namenjenih posameznim ciljnim skupinam
ï€ï€ poenotenje osnovnih agencijskih pravil poročanja (dolžina vesti in naslovov,
prioriteta vesti...)
Direktor izpostavlja, da je Meška prvič pozval k pripravi omenjenega programa že do 24. 8. 2009, a je Meško v svojem pisnem odgovoru zapisal, da rabi več natančnih pojasnil in definicij glede ciljev, opredeljenih v pozivu 22. 7. 2009. V času, ki ga je imel na voljo za pripravo programa, niti enega od teh pojasnil od direktorja ni zahteval. Ustna predstavitev odgovornega urednika 5. 10. 2009 po navedbah direktorja ni vsebovala ukrepov za zagotavljanje stabilne kakovosti produkta, ni vsebovala konkretnih programskih novosti, razen minimalnih sprememb, ni ponudila konkretnega odgovora na vprašanja, katerim prvinam iz zdajšnje ponudbe (in če sploh ter s kakšnimi tveganji) se morda odreči, ali pa kako katero prvino preoblikovati, ni navedla vsebinske, kadrovske, organizacijske in
finančne perspektive morebitne prenove/prilagoditve že obstoječih vsebin niti ne ocene teh dejavnikov pri uvedbi povsem novih oblik ponudbe, ni navedla konkretnih korakov niti za sprotno niti za dolgoročno poenotenje agencijskih standardov poročanja.
Po navedbah direktorja je Meškova predstavitev vsebovala le časovne roke, da bo v 10-14 dneh vpeljal ločeni gospodarski napovednik, do 1. 11. 2009 vpeljal dopolnitve napovednika z odmevnejšimi sojenji, do 1. 12. 2009 pa bi dopolnil že obstoječi agencijski priročnik in spremenil programsko zasnovo. Po ocenah direktorja pa zgolj zaradi tako minimalnih predlaganih sprememb ne bi bilo smiselno spreminjati programske zasnove. Direktor trdi, da Meško omenjenega programa ni dal v presojo niti Uredniškemu kolegiju, ki mu po veljavni ureditvi pomaga pri njegovem delu in ga ob njem sestavljajo namestnika odgovornega urednika in uredniki uredništev. To sicer dokazuje tudi izjava urednikov s 6. 10. 2009.
Po navedbah direktorja predstavljeni program Meška ne prinaša niti dogovorjene zaveze po drugačnem modelu vodenja uredništva za učinkovitejše koordiniranje dela urednikov in iskanje sinergij med obstoječimi uredništvi. Na to je po direktorjevih besedah še posebej opozoril namestnik odgovornega urednika Alen Pivk, ki je izpostavil, da pogreša sodelovanje med uredništvi, boljšo komunikacijo, razporejanje delovnih nalog ne glede na pripadnost posameznih novinarjev določenemu uredništvu in krovno načrtovanje dela. To je za zastopstvo nato potrdil tudi Pivk sam.
Direktor navaja, da je v pozivu 14. 9. 2009 Mešku izrecno ponudili, da se obrne neposredno nanj, če bi rabil kake podatke iz sektorja uprava. Toda Meško tega po navedbah direktorja ni storil niti enkrat. Direktor navaja, da ga je opozoril, da je vrsta nujnih ukrepov takšnih, ki zadevajo predvsem notranje organizacijske procese v samem sektorju Uredništvo. To velja tudi za večje ali odmevnejše dogodke, ki terjajo angažma večje skupine novinarjev, njeno oblikovanje in koordinacijo, kar je po mnenju direktorja predvsem naloga odgovornega urednika.
Direktor navaja, da je Mešku že 5. 10. 2009 na njegovi ustni predstavitvi povedal, da ta predstavitev ni ustrezen vsebinski odgovor na izzive, ki jih pred STA prinašajo zdajšnje krizne razmere in da odgovorni urednik tudi ni dal nikakršnih zavez po drugačnem modelu vodenja uredništva za učinkovitejše koordiniranje dela urednikov in iskanje sinergij med obstoječimi uredništvi. Meško se na to po direktorjevih besedah na predstavitvi ni odzval.
Direktor navaja, da odgovorni urednik v skladu z 2. odstavkom 18. člena Zakona o medijih odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja, Meško pa je s tem, ko ni izvedel zadanih nalog, huje kršil obveznosti svoje pogodbe o zaposlitvi, akt o ustanovitvi družbe STA in Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest STA. Direktor Mešku tudi očita, da kot odgovorni urednik z ustreznimi navodili ne poskrbi za krovno koordinacijo delovnih obveznosti, prav tako pa s povratnimi informacijami ne daje
zaznav v obliki opozoril. Pri tem direktor izpostavlja predvsem že uvedene novosti v
programski ponudbi agencije (spletna podstran kr-og.sta.si in projekt radijskih novic STAR), pri čemer realizacija teh projektov zaradi neodzivnosti odgovornega urednika in odsotnosti njegove koordinativne vloge temelji na pripravljenosti novinarjev na spremembe, samoiniciativnosti vodij obeh projektov in z njune strani predlaganih koordinatorjev po uredništvih.
Direktor tudi navaja, da se je Meško s tem, ko ni uresničil zaveze po izdelavi programa, dokončno odrekel kakršnimkoli možnostim za vzpostavitev zaupanja s člani uredniškega kolegija in novinarskega kolektiva nasploh. Direktor pri tem navaja tudi, da je na to opozarjalo tudi zastopstvo in sicer že vse od Meškovega nastopa funkcije odgovornega urednika. Kot navaja direktor, to velja tudi za Meškov odnos z njim, saj ga je pozival k tvornemu sodelovanju in mu tudi po pozivih Zastopstva (29. 5. 2009) in Izjavi urednikov (4. 6. 2009) k odstopu, kljub temu dal večkrat možnost, da se vendarle loti uresničevanja nalog odgovornega urednika.
* * *
Meško je v pogovoru z zastopstvom zavrnil obdolžitve direktorja. Zatrdil je, da očitki, da ni pripravil zahtevanega programa, ne držijo. Program je bil pripravljen in ustno predstavljen na seji uredniškega kolegija 5. 10. 2009, ki se jo je udeležil tudi direktor. Zatrjuje, da je predstavil vse elemente, ki jih je direktor od njega zahteval v omenjenih pozivih (22.7.2009 in 14.9.2009) in odločno zavrača, da iz tega izhajajo kake hujše kršitve iz njegove delovne pogodbe. Kot pravi Meško, cilji programa, ki ga je zahteval direktor, niso bili primerno definirani. Na to je direktorja 24. 8. 2009 tudi pisno opozoril in ga zaprosil za ustrezna pojasnila, predvsem, naj definira problem stabilne kakovosti produkta in drugih sestavin. Prosil ga je tudi za določene marketinške podatke glede zahtev, želja, interesov uporabnikov servisa STA, kar bi moralo biti delo uprave, vendar odgovora na to ni dobil ne ustno ne pisno. Na
sestankih s posameznimi uredništvi pred 5.10.2009 je dobil le odgovor, da uprava tako raziskavo šele pripravlja. Le na tej podlagi pa bi on lahko pripravil ustrezen in kvaliteten program, trdi Meško. Sicer pa programskih novosti odg. urednik brez sodelovanja uprave ne more pripraviti. Ni prioriteta odg. urednika, ki mora skrbeti za vsebino servisa, da uvaja programske novosti brez in mimo sodelovanja uprave, poudarja Meško in zatrjuje, da je to direktorju povedal tudi v dopisu 24. 8. 2009. V zastopstvu smo ga za ta dopis zaprosili. Čeprav ga je imel pri sebi, pa ga ni predal, ampak je napovedal, da bo to storil v treh dneh. Meško navaja, da mu direktor na dopis ni odgovoril, je pa sklical 4. 9. 2009 uredniški kolegij, kjer je pojasnil, da naj bi bilo stabilno zagotavljanje kakovosti produkta, če bi STA posvečala pozornost tudi volitvam rektorja univerze tako kot imenovanju direktorja nekega vladnega urada. Ta očitek je po Meškovih besedah zavrnil tudi njegov namestnik, urednik NP uredništva Uroš Urbanija. Meško zatrjuje, da se je v času poletnega mrtvila delalo tudi dodatne zadeve, kolikor je dopuščal programski prostor.
Program je predstavil ustno na podlagi pisne predloge, direktor pa na predstavitvi ni zahteval, da mu ta pisni predlog programa izroči. Na poziv urednikom, naj pisno v nekaj dneh pripravijo pripombe, je dobil poziv, naj najprej on izroči program v pisni obliki, na kar je Meško odgovoril, da bo razmislil. Programa nato v pisni obliki ni predal, nihče pa po njegovih besedah ni imel nič proti, ker ga je predstavil ustno.
Meško navaja, da se je na ustnem sestanku z direktorjem dogovoril, da bo do 5.10.2009 pripravil omenjeni program. Ni se sicer znal izjasniti, ali je bila to zahteva direktorja ali je bil to njun dogovor. Se je pa zahtev direktorja zavedal, zato je program pripravil.
V programu je, kot navaja, obširno odgovoril na zahtevo po "večji krovni koordinaciji dela uredništev in izrabljanju sinergij". Kot pravi, je podrobneje predstavil, kako si zamišlja delovanje servisa, predvsem zaradi uvajanja novih storitev STA-R in krizno ogledalo. Kot je dejal, je meduredniško sodelovanje osnova za krepitev osnovnega servisa in tudi dodatnih vsebin. Konkretnih, povsem operativnih posegov Meško zastopstvu na tej točki ni predstavil.
Prav tako trdi, da njegov program vsebuje zahtevo za "zagotavljanje stabilne kakovosti produkta". Stabilna kakovost je po njegovih besedah odvisna od fleksibilnega odzivanja na dogodke, kar pa je odvisno od poteka dogodkov. Svoje programe pa je predstavljal v okviru vsakodnevne koordinacije, na uredniških sestankih, kjer se cilji definirajo sproti. Sproti poteka tudi komunikacija, da pride do ustrezne organiziranja, pojasnjuje Meško. Sicer pravi, da sam daje navodila predvsem urednikom, saj odgovorni urednik po njegovih besedah ne more dajati navodil mimo resornih urednikov, ker bi potem nastala zmeda. Ne vidi pa problemov, če urednik notranje, ki je sicer tudi njegov namestnik, daje navodila za celotno uredništvo.
Na vprašanje, ali je predstavljeni program vseboval "konkretne predloge in spremembe, ki zadevajo cilje za doseganje selekcije vsebin in krepitev posameznih vsebin, namenjenih posameznim ciljnim skupinam ter poenotenja osnovnih agencijskih pravil poročanja (dolžina vesti in naslovov, prioriteta vesti...)" Meško navaja, da direktor tu ni predstavil, v čem je problem.
Sicer pa je njegov program vseboval tudi konkretne roke, trdi Meško. Konkretne izboljšave za krepitev osnovnega servisa se da uvesti nemudoma, pri čemer je konkretno kot primer navedel zgolj, da bi lahko foto servis spremljal tudi izredne dogodke, kot so na primer naravne nesreče ipd. Za poenotenje osnovnih agencijskih pravil poročanja je predlagal dopolnitev agencijskega priročnika do 1.12. 2009, do takrat pa bi dopolnil tudi Programsko zasnovo STA in sicer z vsebinami, ki so postale del dodatne ponudbe. Predlagal je tudi ločeno gospodarsko napoved, kar bi izvedel v 10-14 dneh, napoved Slovenija pa bi dopolnil z odmevnejšimi sojenji, pri čemer je rok za uvedbo 1. 11. 2009. Meško zagotavlja, da je predstavljeni program navajal tudi programske novosti v kadrovskem, organizacijskem in finančnem pogledu. Kot pojasnjuje, program ne zahteva dodatnih kadrovskih angažmajev in je zastavljen na podlagi obstoječe uredniške ekipe.
Glede finančnega vidika, pa program ne zahteva nobenih dodatnih finančnih virov. Meško je sicer doslej že predlagal zamenjavo urednice kulture Žive Verdir, vendar je dobil odgovor direktorja, da urednica kulture ostaja na svojem uredniškem mestu. S tem sicer ni sprijaznjen, kljub temu pa v programu tega ne obravnava.
Meško je tudi prepričan, da je s svojo predstavitvijo pred uredniškim kolegijem ta program tudi ustrezno predstavil in ga tudi skomuniciral, kot je bila zahteva direktorja v pozivu. Po njegovih besedah pa tudi že sama predstavitev in poznejša vprašanja in odzivi urednikov predstavljajo komunikacijo, ki je bila zahtevana.
Podobno je po njegovih besedah ustrezno potekala tudi koordinacija projektov STA-R in kr-og. V času nastajanja projektov je bil sicer na daljši bolniški odsotnosti, a sta projekta normalno tekla. Je pa sodeloval pri pripravi, nosilca projektov, pa sta v skladu s svojimi pooblastili, tudi obveščala uredništvo.
Zatrjuje tudi, da je v programu pozval k izboljšanju kvalitet sedanjega produkta in da ni šlo za kritike. Kot primer je navedel primere pokrivanja novic iz sveta in zunanje politike, kjer vidi možnosti sprememb in zadostitve potrebam naročnikov, da se poleg "t.i. hard news novic iz sveta" v ponudbo vključijo tudi določene prvine iz ostalega družbenega življenja. To pa je ustrezno komuniciral s področno urednico in to še pred predstavitvijo programa, konec koncev pa z uredniki komunicira vsakodnevno.
Zavrača tudi navedbe direktorja, da ga ni niti enkrat zaprosil za pojasnila. Pojasnjuje, da ga je za to zaprosil v pisni obliki 24.8., po novem pozivu 14.9. pa glede na znane omejitve kadrovske in finančne narave in glede na to, da marketinška analiza ni bila narejena, ni bilo potrebe, da bi za svoj program iskal tovrstne podatke.
Na opozorila direktorja, da predstavljeni program "ni ustrezen vsebinski odgovor na izzive, ki jih pred STA prinašajo zdajšnje krizne razmere", Meško odgovarja, da je to direktorjeva "ocena, do katere ima vso pravico". Kot pravi, bi moral direktor zelo konkretno opredeliti, če bi morale obstajati kakšne drugačne "sinergije in organizacija dela"; to je stvar vsakodnevne koordinacije urednikov.
Odločno tudi zavrača, da ne skrbi za krovno koordinacijo delovnih obveznosti z ustreznimi navodili. Zatrjuje, da pretok informacij poteka tako navzgor kot navzdol. Navzgor poroča direktorju, navzdol pa preko uredniških sestankov in urednikov, ki nato podrobneje definirajo delovne zadolžitve svojih novinarjev in jih razporejajo na delovne dolžnosti, pojasnjuje Meško.
Zavrača tudi dve izjavi urednikov (4.6.2009) in (6.10.2009), da ne daje povratnih informacij oz. da ne uresničuje dolžnosti dobrega notranjega komuniciranja. Kot pravi, je to subjektivno mnenje urednikov, saj komunikacija stalno poteka. Po 4.6.2009 pa je urednikom tudi pojasnil, da ne namerava odstopiti. Po izjavi 6.10. 2009 pa meni, da ta izjava urednikov ne ustreza oceni programa, ki ga je predstavil, ampak da gre za subjektivno oceno, da ta program po njihovem mnenju ne vsebuje rešitev.
Meško tudi navaja, da je direktor poskušal posegati v njegove pristojnosti odgovornega urednika. Pri tem navaja, da je direktor že ob prihodu na položaj od njega zahteval vsakodnevna poročila, kjer bi poimensko navajal posameznike glede njihovih pomanjkljivosti in presežkov. Direktor pa ni definiral, kaj je s tem mislil. Vendar direktor ni v funkciji, da ocenjuje, če kak urednik ali novinar ne deluje dovolj kvalitetno, ampak to ocenjuje odgovorni urednik. Poleg tega Meško meni, da če upravni del sugerira kake vsebinske zadeve, lahko pride do poseganja v avtonomijo uredniškega dela.
Kot navaja Meško, "odgovorni urednik skrbi za delo v uredništvu, zlasti v uredniškem kolegiju, kjer so porazdeljene delovne dolžnosti, ki so porazdeljene glede na posamezen resor oz. uredništvo in kar je v pristojnosti posameznega urednika in kar tudi urednik samostojno in po lastni presoji v skladu z zadolžitvami tudi izvede".
Meško neposredno tudi obtožuje, da je direktor z izjavami urednikov in tudi s pozivom zastopstva Mešku k odstopu (29.5.2009) "koordiniral gonjo proti odgovornemu uredniku STA". Pozive vidi kot neposreden pritisk, da bi odstopil s funkcije odgovornega urednika in kot skupno koordinirano akcijo, s katero se je izvrševal pritisk na odgovornega urednika, da bi odstopil. Skupaj z direktorjevimi potezami. Meško tudi povsem neposredno obtožuje zastopstvo koordinirane akcije, da se ga odstavi.
Ne pojasni pa, zakaj na poziv zastopstva (29.5.2009) ni odgovoril zastopstvu. Na vprašanja, zakaj se z zastopstvom nikoli, kljub več pozivom, da obstajajo problemi v uredništvu, ni sestal, odgovarja, da je bil kot odgovorni urednik STA praktično od prvega dne nastopa položaja (julij 2007) tarča napadov zastopstva STA, poleg tega pa s strani zastopstva nikoli ni dobil uradnega vabila z datumom in predlogom kraja srečanja. Dobil je v glavnem pozive, obtožilne narave, pojasnjuje in dodaja, da se tudi zaradi dokazov, ki jih ima, da gre glede zadnjega poziva zastopstva za "usklajeno delovanje s strani direktorja STA" ni srečal z zastopstvom.
Prav tako ga ne moti dejstvo, da je poziv k odstopu podpisalo 6 urednikov od skupno 8 članov uredniškega kolegija. Navaja, da so uredniki to verjetno podpisali pod pritiski, meni pa tudi, da so bili podpisi zbirani s prevaro na način, da so uredniki izjavo "podpisovali tako, da je določena urednica prihajala od urednika do urednika in so zmeraj bili lastnoročni podpisi že, za vsakega ki se je moral podpisati, je bilo le še njegovo ime prazno". Kako je to mogoče izvesti, Meško nima odgovora.
* * *
Na podlagi teh pogovorov in tudi na podlagi prejšnjih mnenj zastopstva, še posebej pa mnenja z dne 29. 5. 2009, ko je zastopstvo pozvalo odgovornega urednika Meška k odstopu, direktorja Veselinoviča pa k ukrepanju, in na podlagi izjave šestih od sedmih urednikov z dne 4.6.2009, v katerem Meška prav tako pozivajo k odstopu, je zastopstvo prišlo do sklepa, da se strinja s predlogom direktorja za Meškovo razrešitev. Meško namreč v svojih odgovorih ni prepričal zastopstva, da bi spremenilo mnenje z dne 29.5.2009.
Na podlagi predloga za razrešitev odgovornega urednika Boruta Meška s položaja odgovornega urednika STA ugotavljamo, da navedbe direktorja o hujših kršitvah njegovih obveznosti držijo. Pri tem sicer v zastopstvu poudarjamo, da se ne opredeljujemo glede Meškovega delovno-pravnega statusa. Meško je dobil dva pisna poziva, naj pripravi omenjeni "Program prilagajanja STA na medijskem trgu, in sicer po uredniški plati", prvič 22. 7. 2009. Meško je na rok, ko naj bi predstavil omenjeni program (24.8.2009) sporočil, da zadana naloga ni dovolj definirana in da zato programa ne more pripraviti. To stališče v zastopstvu ocenjujemo kot nedopustno,
saj bi moral na to direktorja opozoriti pravzaprav že takoj, ko je poziv prejel, toda tega vse do omenjenega pisnega odgovora ni storil. Sodelovanje z upravo pa je ena njegovih temeljnih nalog.
Enako potem ni izpolnil zahtev po pripravi pisnega programa do 5. 10. 2009, k čemur se je tudi zavezal. Pripravil je sicer ustno predstavitev, čemur sam pravi program. Tega pa v pisni obliki ni posredoval nikomur, ne direktorju, ne urednikom ne zastopstvu, ne sindikatu, čeprav je bil pisno pozvan, naj še pred 5.10.2009 "ustrezno skomunicira" dokument in si pridobi podporo za njegovo udejanjanje v kolektivu. To bi moral tudi ustrezno dokumentirati, iz poziva direktorja pa je tudi razvidno, da se je razmišljalo o spremembi kakega od internih aktov.
Meško meni, da je s tem, ko je opravil prezentacijo programa, ustrezno zadevo tudi skomuniciral. Iz izjave urednikov 6.10.2009 je razvidno, da se šest od sedmih urednikov ne strinja s to njegovo trditvijo in ugotavljajo, da dokument – ki ga sicer ni – nima njihove podpore. Zastopstvo zato ugotavlja, da program, četudi je bil zgolj v ustni obliki, ni bil ustrezno skomuniciran do zastavljenega roka.
Še več, odgovorni urednik se o omenjenem programu ni pogovarjal praktično z nikomer, pa čeprav mu v skladu z internimi akti uredniški kolegij pomaga pri delu, torej bi morali biti uredniki obvezno o programskih spremembah obveščeni vnaprej in ne na dan predstavitve programa pred direktorjem. Iz tega ocenjujemo, da se odgovorni urednik naloge, ki mu je bila pisno zastavljena že 22. 7. 2009, ni lotil z vso resnostjo in v skladu z obveznostmi, ki jih po našem mnenju ima do delodajalca.
Navedbe, da komunikacija znotraj uredniškega kolegija poteka dobro, po mnenju
zastopstva ne držijo, saj če nasprotno meni šest od skupno osmih članov kolegija, potem ima uredniški kolegij resen problem z notranjo komunikacijo. Kolikor pa je nam v zastopstvu znano in kot kažejo tudi izjave vpletenih, odgovorni urednik ni nikoli pristopil k tvornemu reševanju natanko tega problema notranje komunikacije v uredniškem kolegiju. Še več, menimo, da je Meško namerno opustil načela dobrega notranjega komuniciranja, s tem pa tudi vodenja uredništva tako v vsebinskem, kot kadrovskem, organizacijskem in finančnem pogledu. To je storil tudi zaradi pozivov urednikov in zastopstva k odstopu, kar sam ocenjuje kot "koordinirano akcijo, da se ga odstavi". Vendar sam pravi, da ne namerava odstopiti.
Toda po drugi strani v zastopstvu menimo, da bi moral odgovorni urednik spričo tako močnega izraza nezaupanja v njegovo delo bodisi odstopiti sam bodisi kadrovsko ukrepati, torej zamenjati urednike, ki se z njegovim delom ne strinjajo. Ali pa bi jih moral vsaj prepričati v to, da spremenijo svoje mnenje. Toda po štirih mesecih od prvega poziva k odstopu ni na svojo stran pridobil niti enega urednika, prav tako pa je predlagal zgolj eno zamenjavo urednice. Ker je bil slednji predlog zavrnjen, je ostalo pri sedanjem stanju, v svojem programu, ki ga je ustno predstavil 5.10.2009, pa tudi ni predvidel kadrovskih sprememb v uredniškem kolegiju.
V zastopstvu zato ocenjujemo, da je že zgolj iz teh razlogov omenjeni program nezadosten, saj bo de facto blokada uredniškega kolegija, ki hromi normalno delo celotnega uredništva, ostala. Zato omenjene predstavitve programa, ki naj bi izboljšal delo na STA, ne moremo podpreti.
Dejstvo, da je odgovorni urednik sicer pripravil nekaj, čemur sam pravi program, po mnenju zastopstva ne zadostuje zahtevam po pripravi primernega programa z vsemi cilji, ki so opredeljeni v pozivih direktorja. Tudi vsebina, ki nam jo je predstavil, ni podobna programu, ki ga STA potrebuje. Odgovorni urednik pa je po mnenju zastopstva dobil na pogovorih direktorja z uredništvi sredi septembra, pri čemer je sodeloval tudi sam, dovolj idej, ki bi jih lahko uporabil. Vendar konkretnih načrtov, razen zelo meglenih smernic, "kaj bi bilo dobro spremeniti", ni podal.
Pri tem se v zastopstvu sprašujemo, kako bi sploh lahko v praksi uresničeval svoje ideje, saj v programu, kot nam ga je predstavil, ni navedel konkretnih navodil oz, korakov, kako bi prišli do uresničitve omenjenih smernic, ki sicer same po sebi niso slabe. Vendar pa je bilo tovrstnih "razmišljanj", predvsem v ustni obliki s strani odgovornega urednika Meška že veliko, zelo malo pa je bilo povsem konkretnih navodil zaposlenim, kako poslej delati in opravljati delovne naloge. Še posebej se nam zato zdi čudno, da se sam izgovarja, da od direktorja ni dobil jasnih navodil oz. definicij ciljev, kakšen naj bi program bil. To stališče je po mnenju zastopstva zelo podobno temu, kot če bi novinar šel na novinarsko konferenco in nato na poziv urednika, naj napiše vest, odvrnil, da ni dobil jasnih navodil, kaj naj dela.
Meško v svojem programu sicer navaja tudi določene roke za uresničitev nekaterih programskih novosti. Toda četudi je za nekatere prvine navajal, da jih je mogoče uresničiti takoj, nekatere pa v 10-14 dneh, se v praksi na STA še vedno ni spremenilo čisto nič glede na stanje 5.10.2009. Gospodarske napovedi na primer še vedno ni, pa čeprav je do tega mnenja od njegove predstavitve, v kateri je obljubil uresničitev tega dela v 10-14 dnevih, minilo že 15 dni. V zastopstvu zato menimo, da program, ki ga je Meško predstavil, zgolj nabor želja, nikakor pa ne predstavlja nobenih zavez. Ali pa na drugi strani pomeni to, da program ne velja in da ga odgovorni urednik ne izvaja.
Zastopstvo tudi odločno zavrača navedbe, da izvaja "koordinirano gonjo" proti odgovornemu uredniku. Vse od začetka njegovega mandata (julij 2007) si zastopstvo tvorno in konstruktivno prizadeva za izboljšanje razmer dela na STA. Ko je zastopstvo zaznalo določene probleme, je na to opozorilo vodstvo, vključno z odgovornim urednikom. Pri tem je vsakokrat izrazilo pripravljenost na pogovore. Medtem ko so pogovori z direktorjem STA (tudi v času prejšnje direktorice Alenke Katarine Paulin) potekali, pa se odgovorni urednik ni udeležil niti enega tovrstnega srečanja. Pogovor 19. 10. 2009 je bil njegov prvi pogovor z zastopstvom. Tudi zaradi tega dejstva ocenjujemo, da je odgovorni urednik sistematično opuščal dolžno komuniciranje s predstavniki zaposlenih, ki jih vodi in ni ravnal v skladu z načeli dobrega upravljanja. Iz vsega naštetega zato v zastopstvu menimo, da je predlog za razrešitev Boruta Meška s položaja odgovornega urednika več kot upravičen in razrešitev podpiramo. Članom uredništva pa predlagamo, da to mnenje zastopstva podprejo na tajnem glasovanju. Zastopstvo se je odločilo, da to glasovanje opravi v petek, 23. 10. 2009 na sedežu STA, glasovanje pa bo potekalo od 11. do 18. ure. Odločilo se je tudi imenovati Majo Cerkovnik, Karmen Kleiderman in Majo Oprešnik v tričlansko komisijo za izvedbo glasovanja. V skladu s statutom bo zastopstvo nato po končanem postopku predlagatelju predalo mnenje uredništva glede predloga o razrešitvi odgovornega urednika.
V Ljubljani, 20. oktobra 2009
Mihael Šuštaršič
Urška Kristan
Jure Kos