Tako bi se predsedniku vlade Robertu Golobu, predsednici države Nataši Pirc Musar, predsednici parlamenta Urški Klakočar Zupančič, predseniku državnega sveta Marku Lotriču in predsedniku fiskalnega sveta Davorinu Kračunu ter ministrom plače zvišale, medtem ko bi jih znižali informacijski pooblašenki Mojci Prelesnik, predsedniku državne revizijske komisije Samu Červeku, predsedniku KPK Robertu Šumiju, varuhu človekovih pravic Petru Svetini.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je za Svet24tv povedal: » Neprimerno je, da se plače nadzornih organov nižajo in niso skladne z ostalimi funkcionarji, kot to predvideva zakon.«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je za Svet24tv povedal: » Neprimerno je, da se plače nadzornih organov nižajo in niso skladne z ostalimi funkcionarji, kot to predvideva zakon.«

Plača varuha človekovih pravic je namreč urejena v 47. členu zakona o varuhu in v njem je jasno zapisano, da ima varuh pravico do plače v višini, ki je določena za predsednika ustavnega sodišča. Njegov namestnik pa ima pravico do plače v višini, ki je določena za sodnika ustavnega sodišča. Torej, če vlada zniža plače varuhu človekovih pravic, gre za kršenje zakonodaje. Svetina dodaja: »Gre za pritisk nadzornim institucijam, da če bodo glasni in se bodo javljali, jim bomo znižali plače,« ter dodaja, da gre za kršitev beneških načel.

 Tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi se čudi takšnim predlogom, ki rušijo ravnovesja in razmerja med funkcionarji. »Že leta 2008 je bil KPK razvrednoten, še večji razkorak pa je v posmeh pravni državi.«

Dodaja, da je »nedostojno, da se zavzemajo za lastne plače. Nadzornim institucijam mora skladno z zakoni plače urediti država in to tako, da ostanejo neporušena razmerja z ostalimi institucijami.« Šumi še zaključi, da je tak predlog nesprejemljiv, nedostojen in tudi poniževalen.