ZSSS nasprotuje predlaganim spremembam delovnopravne zakonodaje, ki bodo povzročile lažje odpuščanje, več brezposelnih starejših, socialno negotovost vseh, so poudarili na današnji izredni konferenci zveze. Napovedano nadaljnje zniževanje delavskih pravic bo pomenilo "prelomno točko", dodajajo. Izredno konferenco nadaljujejo pred poslopjem vlade.
"Ne si domišljati, da bo tako enostavno," je na izredni konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) danes v Ljubljani vlado opozoril predsednik zveze Dušan Semolič. Napovedi globljih sprememb zakona o delovnih razmerjih po njegovem mnenju namreč pomenijo še nadaljnje zniževanje delavskih pravic, česar pa da ne bodo dopustili. "To bo prelomna točka," je poudaril."Politike naj bo strah delavcev, ko bo prišel čas - in v takšnem času živimo -, da bo hudo narobe z nami. Gorje vsem nam in tudi politikom. To želimo preprečiti," je dejal Semolič.
Udeleženci izredne konference - po podatkih sindikata jih je okoli 400 - konferenco nadaljujejo pred vladnim poslopjem, kjer z žvižgi in transparenti ter v govorih izražajo nestrinjanje z zakonskimi predlogi.
Vlada danes namreč odloča o noveli zakona o delovnih razmerjih, ki bo znižal odpravnine in skrajšal odpovedne roke, zakonu o malem delu, ki bo urejal opravljanje del, ki jih ni mogoče šteti kot delovno razmerje, in zakonu o urejanju trga dela, ki bo zvišal nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece in razširil krog upravičencev.
Predlog novele zakona o delovnih razmerjih pomeni "izvajanje nasilja nad slovenskimi delavci", je dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Lažje odpuščanje bo "darilo delodajalcem, ki ga bodo plačali delavci", je prepričan. Če vlada misli, da bo konkurenčnost zvišala z zniževanjem delavskih pravic, je po njegovih besedah nesposobna pri ostalih ukrepih.
Malo delo bo po Zorkovih besedah izpodrinilo redno delovno razmerje, delavci ne bodo deležni bolniških nadomestil, regresa, povračila za prehrano. "Gre za uvajanje srednjeveških odnosov in mezdnih razmerij," meni.
Zahtevajo vlado, ki bi imela posluh za delavce, bi bila "delavska vlada", ki bi skrbela za "večino, ki gara in pušča zdravje na delovnem mestu", skrbela za blaginjo vseh. "Očitno ta vlada tega ni sposobna," je dejal Semolič in dodal, da se vlada ne more upreti pritiskom Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada, ki da sta glavni vir idej te vlade glede reform.