Najkasneje prihodnji teden bi morala po Zalarjevih napovedih Brezigarjeva »pasti«. Do tedaj bo pravosodni minister z roko v roki z režimskimi mediji ustvarjal ozračje za njeno diskreditiranje. Izbranim novinarjem je tako že prišepnil, da naj bi zaplet med tožilstvom in ministrstvom negativno vplival na ozračje med tožilci, med katerimi naj bi vladala vedno večja negotovost.
Premier Borut Pahor se bo moral ob morebitni predčasni zamenjavi Brezigarjeve še enkrat pošteno ugrizniti v jezik, ker se je ob prevzemu mandata v parlamentu javno zaklinjal, da Brezigarjeve ne bodo predčasno razrešili. A na udaru zadnje čase ni samo generalna državna tožilka, pač pa sta tudi direktorja dveh pomembnih nadzornih ustanov kapitalskega trga: Damijan Žugelj (Agencija za trg vrednostnih papirjev) in Mihael Perman (Agencija za zavarovalni nadzor). Žugelj je s prstom javno pokazal na lobije, ki so povezani s subjekti, ki jih nadzorujejo oziroma preganjajo njihovo nedopustno ravnanje, in posameznike, ki se v imenu politike prizadevajo edino za svoje interese z željo po pridobitvi čim večjega premoženja, moči, vpliva in oblasti.
»Veselica«, kot se je na srečanju izrazil Zalar, bo po razvpitem televizijskem dokumentarcu Resnica o Patrii očitno drugo dejanje finskega Velikega poka. V prvem delu je pred letom dni odletela Janševa vlada, zdaj bo očitno na vrsto prišla še Brezigarjeva. Prvo tožilko že od spomladi poskušajo javno diskreditirati – deležna je očitkov o blokiranju preiskave afere Patria, neformalnih stikih z morebitnimi osumljenci … Še več olja na ogenj pa je prilila odločitev, da bo tožilstvo po uradni dolžnosti preganjalo finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki je bivšega premierja Janeza Janšo, ne da bi za to predložil dokaze, obtožil prejemanja podkupnine.
Sočasni pritiski na Brezigarjevo, Žuglja in Permana nakazujejo, da je v ozadju poskusa predčasne zamenjave prve tožilke veliko več kot le afera Patria. Brezigarjeva je za sedanjo vladajočo koalicijo in z njo povezanimi močnimi in vplivnimi kapitalskimi krogi na vrhu tožilstva očitno vedno bolj moteča. Tudi zato, ker tožilci lahko usmerjajo delo policije, na čelo katere je notranja ministrica Katarina Kresal že imenovala »pravega« človeka – Janka Gorška. Očitno gre v ozadju, kot je v zadnjem intervjuju namignil lider opozicije Janez Janša, za številne primere velikega gospodarskega kriminala, ki so v preiskavi.
Tožilcem je letos uspelo spisati osem obtožnic zoper osumljene v aferi Čista lopata – med njimi so tudi Ivan Zidar (SCT), Dušan Črnigoj (Primorje) in Hilda Tovšak (Vegrad). Pod lupo organov pregona je tudi privatizacija Pivovarne Laško in še nekaterih drugih podjetij. Na vrsto bi lahko prišli tudi tisti tajkuni, ki jih je ljubljanski župan Zoran Janković uvrstil na listo »pravih direktorjev«, mladim za zgled. Denimo predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki plačuje bančne kredite, najete za izpeljavo menedžerskega odkupa, kar z milijonskimi zaslužki pri preprodaji Merkurjevih nepremičnin. Ali pa prvi človek Viator & Vektorja in predsednik GZS Zdenko Pavček, ki je v zadnjih letih na podoben način kot sta Bavčar in Šrot, prišel do večinskega lastništva skupine Viator & Vektor, v katero spada tudi podjetje Sistemska tehnika. O Pavčku zadnje dni kroži anonimno pismo, češ da naj bi bil edini tajkun, ki mu s pomočjo nekaterih politikov na oblasti uspelo še naprej pridobivati nove kredite in reprogramirati stare.
Ker so »pravi« tajkuni za sedanjo Pahorjevo vlado očitno nedotakljivi, mora namesto njih pasti generalna državna tožilka Barbara Brezigar.