V zadnjih dveh tednih smo pri Reporterju objavili dva obširna članka o romski problematiki v Novem mestu in širše na Dolenjskem. V člankih smo podrobno analizirali, zakaj 99 odstotkov Romov z območja Novega mesta ne zaključi osnovne šole, zakaj jih je enak odstotek brezposelnih in zakaj jih večina prejema denarno socialno pomoč.
Prišli smo do ugotovitev, da so seveda za to v prvi vrsti odgovorni sami Romi, katerih velika večina na Dolenjskem že generacije živi na plečih davkoplačevalcev. Poleg denarne socialne pomoči prejemajo še otroški dodatek, ki je zaradi povprečno večjega števila otrok, kot je povprečje v državi, na družino višji. Recimo družina z obema brezposelnima staršema in petimi mladoletnimi otroki prejme na mesec skoraj dva tisoč evrov vseh prejemkov.
Pisali smo o kriminalu, kateremu so izpostavljeni prebivalci okoli romskih naselij: o streljanju, vandalizmu, nasilju, krajam, požigom, množici prometnih prekrškov... Prav tako smo objavili podatek, da trenutno ni niti enega romskega učenca v devetem razredu OŠ Bršljin, v katero hodi največ romskih otrok.
Pa tudi, kakšne težave imajo z romskimi pacienti in njihovimi številnimi obiskovalci v novomeški bolnišnici in zdravstvenem domu. Številni drugi pacienti (»civili«, kot Romi imenujejo Nerome) ter njihovi svojci se pritožujejo zaradi obnašanja Romov, neupoštevanja nočnega miru... Zaradi več incidentov so morali večkrat sprožiti alarm in je ukrepala policija. Enkrat so morali zaradi varstva zaposlenih in obiskovalcev celo zapreti celotno območje urgentnega centra.
Pri zavodu za zaposlovanje smo izvedeli, da razlog za to, da so skoraj vsi Romi na območju Novega mesta nezaposleni, ni diskriminacija. Ampak zelo enostavno: neizpolnjevanje razpisnih pogojev glede izobrazbe, delovnih izkušenj, veščin, znanja... Citiramo izjavo zavoda za zaposlovanje: »V primerih, ko je prišlo do zaposlitve, pa zaposlitve niso bile dolgotrajne, saj se je izkazalo, da nimajo takšnih delovnih navad, kot jih delodajalci pričakujejo.« Objavili smo tudi šokanten podatek s policije, da so morali lani v največjem novomeškem romskem naselju Žabjak- Brezje (prek 700 prebivalcev) ukrepati kar 438-krat!
Poznavalci so poudarili, da sedanji sistem življenja na račun davkoplačevalcev pri Romih generira nemotiviranost za zaposlitev, izobrazbo. Pot je odprta za kriminal, tako med samimi Romi, kot usmerjen zoper »civile«. Namesto, da bi se tistim, ki izvajajo kazniva dejanja, prometne prekrške in drugim povzročajo škodo, kazni, globe in odškodnine striktno trgale od denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, zakonodaja tega ne omogoča. Politiki v Ljubljani predpisov niso pripravljeni spremeniti.
Niti toliko ne, da bi se ti prejemki večinoma izplačevali v blagu (za izključno življenjske potrebščine, ne pa recimo za alkohol) in namensko v obliki plačevanja položnic. Samo tako bi se stanje lahko začelo izboljševati in bi bi bili Romi bolj zainteresirani za integracijo v družbo ter odgovorni za svoja dejanja.
Prav tako smo objavili pričevanja »civilov«, kaj vse jim povzročajo Romi, kakšnih napadov so deležni, kako krogle iz avtomatskega orožja letijo okoli njih... Poročali smo tudi, da se novomeški gasilci zaradi lastne varnosti podajo v romsko naselje Žabjak- Brezje samo v spremstvu policije. Pa da so poštarji »civili« prenehali nositi pošto tja, ker so enega od njih Romi pretepli...
V letu 2018 je morala policija kar 438-krat intervenirati v romskem naselju Žabjak - Brezje pri Novem mestu.
Očitno je bilo za osrednje »politično korektne medije« te resnice v Reporterju preveč. Urednica in voditeljica oddaje Preverjeno na Pop TV Alenka Arko se je odločila Slovencem, ki živijo v drugih delih države in niso dobro seznanjeni z razmerami, predstaviti »alternativno resnico«. Novinar Adi Omerović je v daljšem prispevku najprej prikazal romsko družino, ki živi v bedi v gozdu brez vode, elektrike, ogrevanja. Opozoril je še (korektno) na oderuštvo znotraj samih romskih skupnosti, ko eni posojajo denar drugim za visoke obresti. Prav tako je povedal o zlorabah otrok med samimi Romi.
Toda predstavil ni niti enega samega pričanja prebivalcev okoli romskih naselij! Pač pa zgolj, da »prebivalce moti streljanje, predvsem ob praznikih.« A poudaril je, da »po podatkih policije število incidentov s streljanjem v zadnjih letih ne narašča.« Čudil se je, kako potem kljub temu župan Novega mesta Gregor Macedoni trdi, da imajo v občini že skoraj izredne razmere.
Če bi Omerović govoril s »civili«, bi izvedel, da je iz romskih naselij slišati streljanje skoraj vsak dan (predvsem ponoči) in ne le ob praznikih. In da se bojijo za svoja življenja in življenja svojih otrok (pred kratkim je krogla za las zgrešila 11- letnega otroka). Sploh pa: novinar se čudi, zakaj župan govori o izrednih razmerah, če pa število incidentov s streljanjem vendar ne narašča!? Torej bi moral biti določen »odmerek« streljanja za Novomeščane pač del vsakdanjega življenja, ne gre za nobene izredne razmere!?
In potem ko je župan opozoril, da 99 odstotkov romskih otrok ne zaključi osnovne šole ter da je 99 odstotkov odraslih nezaposlenih, novinar komentira, da »nestrpnost ne bo rešila romske problematike«. Povedati resnico torej za novinarja pomeni nestrpnost. To je očitno kršenje osnovnih novinarskih standardov.
Potem doda floskulo, da je treba »mladoletnim Romom omogočiti okolje, v katerem bodo varno odraščali in tako jih bo več končalo šolanje.« Ne pove pa, kdo jim je najprej dolžan to zagotoviti: njihovi starši. A ti se niso imeli namena šolati, niso zainteresirani za zaposlitev, živijo na račun drugih, mnogi izvajajo kriminal in ga celo prenašajo na lastne otroke...
Potem pa pride novinar na dan z genialno ugotovitvijo, da »proces integracije vedno poteka v obe smeri, zato je kakršnokoli strašenje odveč.« Prav ste prebrali, novinar nam dopoveduje, da bi se morali Novomeščani integrirati z tamkajšnjimi Romi, torej, da bi se tudi oni vključili v romsko življenje in ne zgolj obratno!? Kaj konkretno je s tem mislil, ni pojasnil.
Na koncu je postregel še z neresnično ugotovitvijo, da so se v zadnjih 30-ih letih bivanjske razmere v naselju Žabjak- Brezje še poslabšale. To ni res, za večino Romov so se bivanjske razmere izboljšale, izredno pa se je poslabšalo življenja okoliških prebivalcev, ki morajo trpeti vse zgoraj opisano in to v vse večjih količinah, ker se je število tamkajšnjih Romov povečalo za skoraj trikrat. Niso se namreč spremenile življenjske navade večine dolenjskih Romov ne glede na ves denar, ki ga davkoplačevalci že desetletja zanje namenjamo. Žal so te navade prerasle v »kulturno izročilo« skoraj celotne skupnosti z redkimi izjemami, ki so se bili pripravljeni integrirati.
