Revija Reporter
Slovenija

Policija zakonito

20. maj. 2009 11:47 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Policisti so pri obravnavi primera, ko je 34-letnik pred lokalom Roxly hudo poškodoval ljubljanskega odvetnika Vladimirja Višnerja, zaradi česar je ta kasneje umrl, izvedli vse ukrepe v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili in strokovnimi pravili, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar.

Policisti so pri obravnavi primera, ko je 34-letnik pred lokalom Roxly hudo poškodoval ljubljanskega odvetnika Vladimirja Višnerja, zaradi česar je ta kasneje umrl, izvedli vse ukrepe v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili in strokovnimi pravili, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar.

Kot je poudaril Vrečar, je policija s kriminalistično preiskavo zbrala ustrezne dokaze, prijela in privedla osumljenca preiskovalnemu sodniku ter zoper njega podala kazensko ovadbo. Prav tako je policija po njegovih besedah strokovno in zakonito ravnala v primeru pretepa na Krajnčevi ulici v Ljubljani.

Razmere in ukrepe na prodročju varovanja javnih prireditev so poleg Vrečarja danes predstavili tudi vodja sektorja splošne policije na upravi uniformirane policije Janez Ogulin, glavna inšpektorica na inšpektoratu za notranje zadeve Mateja Rokvič in vodja sektorja za zasebno varovanje in druge varnostne naloge Simon Savski.

Ogulin je uvodoma poudaril, da policija zagotavljanju javnega reda in miru v gostinskih lokalih namenja veliko pozornosti. Spomnil je, da je bilo v letu 2008 v Sloveniji obravnavanih okoli 33.000 prekrškov po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Več kot desetina teh prekrškov se je zgodila v gostinskih lokalih, več kot polovica storilcev pa je bila vinjena, je pojasnil.

V gostinskih lokalih se policija v času prireditev po njegovih besedah sicer ukvarja tudi z delom zasebno-varnostnih služb. Na to po njegovem kaže podatek, da so lani odkrili 102 kršitvi pri delu varnostnikov, predlani pa 80.

Inšpektorica Rokvičeva je v nadaljevanju povedala, da se število nadzorov nad delom služb za zasebno varovanje iz leta v leto povečuje: leta 2004 je bilo opravljenih 29 nadzorov, v letu 2007 pa 174. Od leta 2007 inšpektorat po njenih besedah nadzoruje vse imetnike licenc za varovanje javnih zbiranj. Kot je povedala, so tako skupaj s policijo, drugimi inšpektorati ali sami v letih 2007 in lani opravili preko 50 nadzorov javnih zbiranj.

Na področju kršitev zakona o zasebnem varovanju so inšpektorji po besedah Rokvičeve najpogosteje ugotovili nedosledno vodenje predpisanih evidenc in varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev. V okviru inšpekcijskih nadzorov so v letih 2007 in 2008 v zapisnikih o nadzorih izrekli 65 opozoril, izdali 13 plačilnih nalogov in 138 odločb o prekršku zaradi kršitve zakona o zasebnem varovanju. Sedmim družbam so izrekli začasno prepoved opravljanja dejavnosti in izdali devet ureditvenih odločb za odpravo pomanjkljivosti, je povedala.

Letos so po njenih besedah začeli intenzivno izvajati tudi nadzore pri lastnikih diskotek. Opravili so 29 nadzorov in ugotovili pomanjkljivosti predvsem pri izdelavi načrtov varovanja in pri tem, da nekateri zavezanci za organiziranje varovanja tega niso zagotovili. Inšpektorji so izdali tri odločbe o prekršku, dva postopka o prekršku pa še potekata, je pojasnila.

Eden od teh postopkov je postopek, povezan z dogodkom pri lokalu Roxly v Mali ulici v Ljubljani. "Inšpektorat mora predvsem ugotoviti, ali se je na tisti dan varovanje izvajalo ali ne," je povedala. Od tega je odvisno tudi, ali bo kaznovana družba za varovanje ali organizator prireditve. Poudarila je, da inšpektorji ne smejo ukrepati na osnovi sumov, pač pa morajo imeti za to trdne dokaze. Pri dogodku na Krajnčevi ulici v Ljubljani pa po njenem kršitev zakona o zasebnem varovanju niso ugotovili.

Direktor ljubljanske policijske uprave Vrečar je povzel aktivnosti policije v obeh primerih. Med drugim je izpostavil, da je bil oškodovanec pred Roxlyjem po udarcu v polzavestnem stanju, ob prihodu reševalcev pa je bil že pri zavesti. V reševalnem vozilu je policistu povedal svoje osebne podatke in vozilo želel celo zapustiti, a so policisti vztrajali, naj gre na zdravniški pregled, je povedal Vrečar.

9. aprila so policisti začeli tudi s kriminalistično preiskavo, ugotovili okoliščine dogodka, 13. maja pa so 34-letnemu Ljubljančanu tudi odvzeli prostost. Osumljenega je preiskovani sodnik kasneje sicer izpustil na prostost.

Tudi v primeru pretepa, ki se je 16. maja zgodil na Krajnčevi ulici v Ljubljani, so policisti po njegovem ravnali strokovno in zakonito.

Ob tem je opozoril, da ob koncih tedna policisti dostikrat "dihajo na škrge", saj jih v PU Ljubljana formalno manjka več kot 150, dejansko pa več kot 300. 150 jih je namreč na usposabljanju v policijski akademiji, je pojasnil.

Vodja sektorja za zasebno varovanje Savski je med drugim spomnil, da zakon o javnih zbiranjih določa, da morajo organizatorji zagotoviti, da red na prireditvah zagotavljajo varnostniki, ki jih po pogodbi zagotavlja družba za zasebno varovanje z licenco, in ne reditelji, ki imajo bistveno manjše pristojnosti.

Kot je poudaril, se v okviru delovne skupine pripravlja strategija razvoja dejavnosti zasebnega varovanja v prihodnosti. Namen strategije je po njegovem priprava koncepta strateških, institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na tem področju.

Ministrstvo je od lani do danes po njegovih besedah varnostnemu osebju izdalo 5500 novih službenih izkaznic, zaradi neizpolnjevanja pogojev pa je bilo v postopku izdaje izkaznice zavrnjenih 129 in zavrženih 123 vlog. 98 prosilcem je bil postopek izdaje prekinjen do pravnomočne odločitve o prekršku, 16 varnostnikom pa je ministrstvo izdalo odločbo o odvzemu službene izkaznice, je še povedal.