Ni bilo namreč nobene osnove za sum, da bi bil kdo z vrhovnega državnega tožilstva (VDT) lahko kakor koli vpleten v morebitna kazniva dejanja pri nakupu patrij, je poudarila Brezigarjeva.
Pojasnila je, da je 12. decembra lani policija opravila analizo telefonskih klicev, ki so lahko pomembni za obravnavo sumov kaznivih dejanj, in da v tej analizi ni bilo nobene številke vrhovnega državnega tožilstva (VDT).
Hrastarjeva je po njenih besedah "jasno in izrecno pojasnila", da od policije ni zahtevala preverjanja imetnikov mobilnih telefonskih številk vrhovnega državnega tožilstva, ker z zadevo nimajo in ne morejo imeti nobene zveze. To po besedah vrhovne državne tožilke pomeni, da policija ni imela vsebinske osnove za preverjanje imetnikov telefonskih številk potem, ko je ugotovila, da gre za telefonske številke vrhovnega državnega tožilstva.
Kot je še pojasnila Brezigarjeva, je spomladi leta 2008 na njen mobilni telefon prejela sms-sporočilo s podpisom Darka Njavra, ki pa ni imel nobene zveze z zadevo Patria, pač pa s problemi gospodarskega kriminala. Ker na VDT niso vedeli, ali Njavro razpolaga s konkretnimi podatki, ki bi državnim tožilcem pomagali pri njihovem delu, je Brezigarjeva prosila vrhovno državno tožilko Sanjo Javor Pajenk, da ga povabi na državno tožilstvo in z njim opravi razgovor. "To je tudi storila in v uradnih prostorih vrhovnega državnega tožilstva z njim opravila razgovor. S tem je bila zadeva zaključena," je povedala.
Brezigarjeva je uvodoma poudarila, da kot vrhovna državna tožilka ne pričakuje nobenih privilegijev. V primeru insinuacij ali pravih sumov vpletenosti v korupcijo pa je zaradi zaščite delovanja državnega tožilstva po njenih besedah treba takšne stvari takoj razčistiti. "Gre za kredibilnost pomembnega organa v pravni državi in tudi posameznikov v njem," je poudarila.
Nato je izpostavila člen 149b zakona o kazenskem postopku, ki po njenih besedah določa, da "ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca operaterju komunikacijskega omrežja odredi, da mu ta sporoči podatke o komunikacijskem prometu. Ko policija dobi te podatke, naredi analizo telefonskih klicev, ki so pomembni za zadevo".
5. februarja letos - šele dva meseca po analizi za zadevo pomembnih povezav med različnimi telefonskimi številkami - je policija "mimo vrhovne državne tožilke, ki usmerja predkazenski postopek, zaprosila vrhovno tožilstvo še za podatke o imetnikih obeh naših številk, ki sta za zadevo povsem irelevantni", pravi Brezigarjeva.
Kljub temu, da po njenih besedah ni šlo za podatke, ki bi bili kakor koli pomembni za zadevo ali povezani s sumi kaznivih dejanj, je VDT policiji te podatke posredovalo - šlo je za mobilne telefonske številke Brezigarjeve in Sanje Javor Pajenk.
Dan kasneje, 6. februarja, je Brezigarjeva skupaj s Zobec Hrastarjevo in Javor Pajenkovo opravila pogovor z vodstvom policije, ker so želele pojasnila, za kaj gre, saj da podatki niso bili potrebni za predkazenski postopek, je nadaljevala Brezigarjeva. Zobec Hrastarjeva je takratnemu vodstvu policije pojasnila, da policisti od nje te usmeritve niso dobili.
A policija ne z Brezigarjevo ne z Zober Pajenkovo, potem ko je dobila podatke, po besedah generalne državne tožilke ni opravila razgovora in ni nadaljevala dela. 31. marca je novega v.d. direktorja policije Janka Gorška Brezigarjeva tudi prosila, naj policija z obema tožilkama opravi razgovor, a odgovora nista prejeli. 8. aprila je prejela le Gorškov dopis, da v tej fazi predkazenskega postopka ni potrebno zbiranje obvestil od uporabnic telefonskih številk, je pojasnila Brezigarjeva.
Kot je poudarila, ob tem ne razume, zakaj je bilo sploh treba pridobivati podatke o imetnikih teh telefonskih številk.
Komentirala je tudi pojasnilo, ki ga je danes dobila z ministrstva za pravosodje. Po njenih besedah je izjava Gorška, da je kot generalna državna tožilka od policije pričakovala podrobnosti preiskave, "višek manipulacije". Nikoli ni pričakovala, da ji bodo poročali o preiskavi sami, je zatrdila.
Kot je še poudarila, v fazi predkazenskega postopka konkretni podatki izpisov klicev "niso in ne smejo biti javni". Tudi v konkretni zadevi niso javno znani nobeni drugi uporabniki razen tistih z državnega tožilstva.
Ob tem je Brezigarjeva še izrazila zaskrbljenost nad tem, "da se ne spoštuje institucij države". Dejstvo je, da je pisec dnevnega časopisa dobil policijske podatke o telefonskih komunikacijah, medtem ko vrhovno državno tožilstvo teh podatkov nima, je dejala.
Zatrdila je, da tudi Zobec Hrastarjeva svoje delo opravlja strokovno in profesionalno in ima vso podporo VDT. Kot je poudarila, na VDT niso storili "nobene barabije", zato se bo "za svojo integriteto in integriteto ter kredibilnost tožilstva borila vsaj še naslednji dve leti mojega mandata".