Po besedah urednika Zaveze Justina Stanovnika gre pri vprašanju povojnih pobojev za vprašanje, zakaj se je to zgodilo, zakaj se je zgodilo na način, kot se je, in zakaj se o tem sprašujemo šele po šestdesetih letih.
Kot je povedal, je kot mlad domobranec tudi videl, kako so po vojni v taborišču Teharje nalagali ljudi in jih vozili na morišča. Prvih devet dni so vsak večer dvakrat vozili domobrance, dvakrat pa so odpeljali tudi dekleta in žene, je dejal in ocenil, da je bilo slednjih od 100 do 150 ali več.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) Janez Stanovnik je povedal, v ZZB NOB niso bili presenečeni, ko so odkrili grobišče. Kot je dejal, so nekatee raziskave pokazale, da je bilo v Sloveniji po vojni pobitih okoli 14.000 ljudi. Od trenutka, ko so za poboje izvedeli, je ZZB NOB to najostreje obsodila in na tem stoji še danes, je dejal in dodal, da je šlo za hudodelstvo, povzročeno po drugi svetovni vojni.
Na vprašanje voditelja, zakaj iz ZZB NOB ne prihajajo informacije o grobiščih, če zanje vedo, je odgovoril, da to ni točno ter da je ZZB NOB pripravljena vedno pomagati in sodelovati.
Justin Stanovnik je zavrnil Stanovnikovo navedbo, da je ZZB NOB že od vsega začetka obsojala povojne poboje. Kot je povedal, je ZZB NOB res obsojala poboje, vendar zelo potihoma, v ozkih krogih in šele zadnje čase.
Zgodovinar Jože Pirjevec je ocenil, da povojno pobijanje v Sloveniji ni bilo podobno nacističnemu uničevanju, ker je bilo to industrijsko, in ker so želeli nacisti uničiti cel židovski narod.
Meni, da je za pobijanje "ena določena organizacija, ki je izvajala poboje v Sloveniji, morala biti", ni pa mu čisto jasno, ali so bolj Slovenci ali bolj druge jugoslovanske enote: "Vsi pa so bili močno kontaminirani od nasilja, ki so ga doživeli v drugi svetovni vojni".
Vodja izkopavanj v Barbara rovu Jože Dežman je opozoril na način, s katerim so po vojni oblasti skrivale zločine. Po njegovem je 400 kubičnih metrov zemlje, s katerimi so zamašili rove, specifičen model. "Slovenska družba je zaradi tega modela skrivanja živela v laži," je dejal.
Justin Stanovnik je v nadaljevanju poudaril, da se je v štiriletnem revolucijskem času glede povojnih pobojev ustvaril takšen strah, da so se ljudje bali govoriti o tem. Tudi danes po njegovem mnenju problema še ne moremo reševati brez pojma "totalitarne poškodovanosti ljudi", ki je, kot je pojasnil, značilna za vse totalitarne režime "Slovenci smo totalitarno poškodovan narod. Zato se o tem ne govori, ker nimamo več izostrene moralne zavesti," je poudaril.
Janez Stanovnik je odvrnil, da je celo Edvard Kocbek 30 let molčal o tej temi, saj je po njegovih besedah "čutil patriotično dolžnost, da o tem ne spregovori". Mislil si je namreč, da bo to odprlo "tako nacionalno rano, kot jo je odprlo in da je zaradi tega bolje o tej stvari molčati," je pojasnil.
Po besedah kriminalista in vodje akcije Sprava Pavla Jamnika so se v vseh letih, kar vodi policijsko akcijo, ki preiskuje povojne poboje, pogovarjali le z dvema človekoma, ki sta bila pripravljena o tem govoriti in sta bila blizu teh dogodkov. "Od nikogar drugega do danes nismo izvedeli ničesar o izvedbi povojnih pobojev," je povedal.
Imen, ki jih danes išče policija in ki jih je po Jamnikovih besedah dolžna iskati na podlagi kazenskega zakonika zaradi kaznivih dejanj, ki so nezastarljiva, "pa nam nihče ne pove". Povedal pa je, da je policija po pozivu, naj se ji javijo priče, zaslišala že nekaj ljudi, zaslišanja pa bo še opravljala.
Janez Stanovnik je odvrnil, da je po 65 letih težko ugotavljati imena izvršiteljev. Kot je dejal, ga "ne zanimajo toliko izvršitelji kot naredbodajalci", med katerimi je omenil Eisenhowerja, Churchilla in Stalina ter vse komandante "vojske, ki je po vojni ta pomor izvršila". Poudaril pa je, da "ta poboj ni bil zločinsko dejanje po kazenskem zakonu, ampak vojno hudodelstvo, ki ga partizani obsojamo".
Kot je spomnil Dežman, je novembra 1960 vrh slovenske politike razpravljal, kaj storiti o pripravljenih prekopih Italijanov. Za izhodišče si je, kot je pojasnil, zastavil, da "o pokopanih, za katere Italijani ne vedo, mi pa vemo, komisije ne bomo informirali" Zato je blokiral območje Krasa in Kočevskega roga.
Italijani so od 1960-1963 prekopali 1125 trupel, danes pa je to "spet problem, ker je taktično potrebno nekaj skrivati". Po besedah Dežmana so takšna ravnanja "v izrazitem nasprotju s sporazumom med Slovenijo in Italijo iz leta 1997, v katerem se pogodbenici zavezujeta, da bosta preko pristojnih organov izmenjavali podatke in druga drugi pomagali pri zbiranju podatkov o vojnih grobiščih".
Proti koncu sta morala Justin in Janez Stanovnik odgovorili še na vprašanje, ali bi se udeležila skupne komemoracije, na kateri bi se skupaj poklonila vsem žrtvam vojne in povojnih dogodkov. Janez Stanovnik je menil, da s takšnim prikazovanjem, kot je bilo prikazovanje v oddaji, sprave v Sloveniji ne bo mogoče doseči. S takšnim obravnavanjem pobojev, ki so sramota zmagovalcev, se namreč po njegovem skuša doseči zmago poražencev.
Justin Stanovnik pa bi se komemoracije udeležil, vendar le, če bi prej partizanska stran in politična elita priznala vse zločine.
Med oddajo so lahko gledalci tudi sodelovali v anketi z vprašanjem, ali je treba krivce za povojne poboje obsoditi. Od skoraj 5.700 gledalcev, ki so glasovali, se jih je 93 odstotkov strinjalo, da je to treba storiti, 7 odstotkov pa jih je bilo proti.