FOTO: Pogreb Cirila Zlobca z vojaškimi častmi

Na ljubljanskih Žalah so se danes svojci, prijatelji, kolegi in državni vrh, med njimi predsednik republike Borut Pahor, poslovili od pesnika in akademika Cirila Zlobca. Zlobec, ki so ga pokopali z vojaškimi častmi, je bil po besedah pisatelja Iva Svetine globoko predan pesmim ter je izkazoval širino srca in duha, pokončnost in samozavest.

Pesnik in akademik je umrl v petek v 94. letu starosti. Bil je zadnji še živeči pesnik slavne četverice, ki je po vojni presekala takratno pesniško usmeritev z intimistično zbirko Pesmi štirih. Podpisal je približno 30 zbirk poezije, številna njegova dela so prevedli v tuje jezike.

Zlobec je bo besedah pesnika Iva Svetine desetletja romal k svojim pesmim, s katerimi je ozvočil tako svoje kot naše življenje. "S svojimi tremi tovariši je sredi časov, ki so slavili zmago in delo, zapel ljubezni, o čudežu, ki človeka spreminja v angelsko bitje, a tudi v žival, polno divje in slepe strasti. Pesnikova odločitev, da se poda na romanje k zadnji pesmi, je odločitev modrega starca, ki je svoje življenje napolnil s pesmijo in se ji ves predal," je dejal Svetina.

Širino srca in duha, pokončnost in samozavest je po Svetinovem prepričanju pokazal, ko so ga izključili iz semenišča v Kopru, ko so odkrili, da piše pesmi v takrat prepovedanem slovenskem jeziku. Pesnik se je tistim, ki mu niso dovolili, da poje v maternem jeziku, maščeval tako, da je prevajal njihove najodličnejše pesnike, kot sta Dante in Quasimodo.

Odšel je človek, ki se je po Svetinovih besedah celo svoje življenje trudil razvozlati skrivnost ljubezni in smrti. Smrt otrok ga je neizogibno zaznamovala in ga napolnila z "brezdanjo bolečino, iz katere se je končno znova rodila pesem, pesem odrešenica, pesem tolažnica". A nič drugače ne bi pisal, če ga življenje ne bi izdalo, je prepričan Svetina, saj je spoznal, da po lepoti, harmoniji in simetriji hrepenimo, ker je svet krut, a hkrati zaradi tega je tudi lep, "kajti romanje ni le spokojna hoja, napolnjena s smislom, ampak nevarna hoja po ostrini noža".

Zlobec se je ukvarjal tudi s politiko, kjer si je po prepričanju predsednika republike Pahorja "s svojo pomirjujočo, razumevajočo in ljubeznivo osebnostjo ustvaril vsesplošno spoštovanje". Vse svoje življenje je bil moralno in politično premočrten, začenši z antifašizmom in domoljubjem. Imel je jasna stališča, a spoštoval je sogovornika z drugačnim mnenjem. V javno življenje je želel vnesti umetnost in hotel, da bi bila tudi politika lepa. Da bi navdihovala in bila ustvarjalna.

Zlobec po Pahorjevih besedah da vedeti, da je močna politična osebnost lahko tudi nežna in ljubezniva: "Ta njegov prefinjen občutek za sintezo ga je nevsiljivo, naravno izoblikoval v ljudskega tribuna, ki so mu prisluhnili tudi tisti, ki se z njim niso strinjali. V napetost zaradi političnih in drugih razlik je znal vnesti milino. Nestrpen politični občutek, da eno stališče preživi le, če pobije drugo, je umiril s sožitjem obeh, ne da bi zaradi tega premaknil resnico na sredino med njima. To pa je tiste vrste dediščina, ki postavlja politične mejnike prihodnosti."

Akademik Matjaž Kmecl je dejal, da tako "zvestega, ponosnega, dejavnega in ustvarjalnega Slovenca zlepa ni in ni bilo". Bil je partizanski borec za primorsko slovensko svobodo, eden najzaslužnejših slovenskih osamosvojiteljev, pesnik, varuh kulture in svobode v njej, urednik, vizionar, večletni podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam se bodo Zlobcu z žalno sejo poklonili v četrtek ob 11. uri.