Kot je za Delo dejala ministrica Mateja Vraničar Erman, ga namerava čim prej predstaviti socialnim partnerjem in ga uskladiti, tako da bi ga lahko predložili DZ za obravnavo septembra ali oktobra.
"Pripravljamo rešitve, ki naslavljajo posamezna vprašanja, ki so se lani izpostavljala kot najbolj kritična in lahko pomenijo pomembne administrativne razbremenitve pri izpolnjevanju davčnih obveznosti," je ministrica povedala v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo.
Med temi je omenila obdavčevanje zaposlenih, ki so napoteni na delo v tujino ali prihajajo iz tujine na delo v Slovenijo. Slovenska podjetja in tuja, ki delujejo v Sloveniji, so to prepoznala kot enega ključnih pomembnih davčnih problemov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.
Druga stvar je obdavčevanje po normiranih odhodkih. "Zdajšnji režim ni spodbuden za podjetnike, po drugi strani pa lahko omogoča tudi zlorabo instituta samostojnega podjetnika, kar želimo preprečiti," je dejala in dodala, da želijo nasloviti tudi druga vprašanja, npr. davek na tonažo.
Ob tem je poudarila, da je vlada obravnavala tudi letno poročilo o učinku uvedbe davčnih blagajn. Kolegom na finančni upravi in ministrstvu je naložila, da pripravijo tudi predlog morebitnih sprememb in dopolnitev sistema.
Kot je ocenila, prihajamo v predvolilno obdobje in davčne spremembe v tem času so lahko nekoliko problematične. "A naši predlogi so finančno nevtralni, prinašajo pomembne poenostavitve za davčne zavezance, zato upam, da bom zanje dobila podporo," je dodala.
Glede drugega tira železniške proge Divača-Koper je povedala, da zastavljena finančna konstrukcija, ki je bila podlaga za pripravo zakona, zagotavlja, da ne bodo samo davkoplačevalci v celoti nosili bremena tega projekta.
"Tako zbrana sredstva v celoti ne bodo zadostovala za financiranje projekta v življenjski dobi in manjkajoča sredstva bo moral zagotoviti državni proračun. Državni proračun bo v začetku zagotovil sredstva za dokapitalizacijo družbe 2TDK," je dejala. Prvi del dokapitalizacije se bo zagotovil takoj, ko bo dobila družba pravico izvesti projekt, drugi del pa se bo izvajal postopoma, tako kot bi projekt tekel, enkrat ali v večkratnih zneskih.
Ministrica se je dotaknila tudi pokojninske reforme, ki je bila uvedena leta 2012. Ta po njeni oceni daje rezultate, ker je manj priliva novih upokojencev od načrtovanega.
"Prehodna obdobja po stari reformi se zaključijo leta 2019. Bi si pa tudi sama želela, da bi se na področju pokojnin začeli konkretno usklajevati s socialnimi partnerji o rešitvah, ki jih bo treba uveljaviti po letu 2019, kar zadeva obvladovanje stroškov pokojninske blagajne," je dejala.
Za dolgoročno vzdržnost te blagajne ministrica upa, da jim bo uspelo uskladiti predlog zakona o demografskem skladu v smislu, kot mora sklad delovati. "Ne kot nadomestilo za nadaljnje prilagoditve pokojninskega sistema, ampak kot varovalka za financiranje pokojninske blagajne po letu 2035," je dodala.
Pri oblikovanju tega sklada je treba biti po njenem mnenju previden, saj prihodke, ki se prenesejo nanj, odtegnejo od trenutne javnofinančne porabe in je slednjo treba omejiti, da se lahko financira prihodnjo porabo pokojninske blagajne.
"Kot trenutno kažejo usklajevanja, smo dosegli konsenz, kako uravnotežiti ta dva interesa, in upam, da bomo našli konsenz tudi za druga odprta vprašanja, kjer si močno želim, da ohranimo enotnost upravljanja državnega premoženja," je še dejala Vraničar Ermanova.