Pogledi Slovenije o škandaloznem zaprtju arhivov SDV

Za izhodišča so si postavili nekaj vprašanj, in sicer: Čigava je preteklost Slovenije? Je last politične elite ali narodova last? Kdo lahko in sme odločati o tem, kaj skrivajo naši politični arhivi iz polpreteklosti in preteklosti? Čemu so nekatera arhivska gradiva iz sedemdesetih in osemdesetih let kar nenadoma mimo zakona dobila oznako tajnosti? Kdo hoče koga in pred čim obvarovati? Kako to, da to gradivo še vedno ni v centralnem Arhivu Slovenije, ampak na sedežu Sove? So upravičene bojazni, da bi ti dokumenti lahko tudi izginili, da bi zavarovali kakšne pomembne posameznike, ki so še danes na visokih funkcijah?

Vse to so logična vprašanja, ki se porajajo ob zapletih v zvezi z (ne)dostopanjem Omerze do »spornega« gradiva. In vprašanja, na katera ima slovenska javnost  pravico dobiti odgovore, še posebno če so zastavljena v oddaji na TV Slovenija, ki jo navsezadnje financirajo tudi državljani Slovenije. Seveda od zato pristojnih in odgovornih  ljudi, ki so bili poleg drugih vpletenih in relevantnih govorcev v oddajo povabljeni, a se razen Dragana Matića, direktorja Arhiva RS, niso odzvali, čeprav so javni funkcionarji in je potemtakem pojasnjevanje nekaterih odločitev, povezanih z njihovo funkcijo, tudi njihova dolžnost. Dolžnost do državljanov  te države, zavoljo katerih imajo funkcije, ki jih financira država. In ne narobe.

To naj bi bil med drugim tudi smisel javne televizije v demokratičnih državah, čeprav so na demokratično pot stopile šele pred slabima dvema desetletjema in  denimo kot Bolgarija zakon o dostopnosti nekdanjih »komunističnih« arhivov dobile šele leta 2006. A bolje pozno kot nikoli. Tega za Slovenijo, sodeč po tokratni oddaji Pogledi Slovenije, žal ne moremo trditi.