Po besedah vodje vladne pogajalske skupine in ministra za delo Andreja Vizjaka je koalicija dopolnilo k zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki posega v pogoje upokojevanja, vložila zato, ker so iskali prihranke zaradi vseh približevalnih predlogov, na katere je vlada pristala na področju socialne in družinske politike.
Odziv sindikatov na dopolnilo je označil kot "prav neverjeten vihar". Čeprav vladna stran meni, da je dopolnilo vsebinsko in strokovno utemeljeno, pa so ga po Vizjakovih besedah pripravljeni umakniti iz zakona, a se bodo o tem pogajali v okviru socialnega sporazuma. Ne želijo namreč, da bi bila to točka, zaradi katerega bi padel celotni paket varčevalnih ukrepov, je dejal.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je po koncu pogajanj dejal, da je pokojninsko dopolnilo igralo v današnjih pogajanjih dominantno vlogo, saj so "praktično vsi sindikati v tej državi zahtevali brezpogojni umik tega člena kot predpogoj zapiranja stavkovnega dogovora".
Niso pa se danes uspeli uskladiti glede načina osemodstotnega nižanja plač v javnem sektorju. Vlada namreč vztraja, da se plače znižajo linearno, del sindikatov pa da se zniža kombinirano. Od tega bo tudi odvisno koliko sindikatov bo v četrtek dopoldne dejansko podpisalo sporazum, saj je v njem ostal vladni predlog.
Štrukelj ob tem opozarja, da vlada "nase jemlje tveganje glede števila podpisov". Po njegovih besedah je pri kombiniranem načinu vztraja večina sindikatov, Vizjak pa ocenjuje, da je za takšen način le polovica sindikatov in da so sindikati glede tega vprašanja precej razdeljeni.
Minister poudarja, da bi se z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki spreminja 45 drugih zakonov, odpravila plačna nesorazmerja, medtem ko bi s kombiniranim zniževanjem ponovno ustvarili plačna nesorazmerja. S tem bi po njegovih besedah "vlili novo motnjo v ta sistem, ki ima že dolgo brado in čaka na končno dokončanje".
Včeraj so se tudi dogovorili glede pravne dikcije o datumu uveljavitve znižanja plač, in sicer da se bodo plače znižale prvi mesec po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Prav tako so na zahtevo sindikatov iz stavkovnega sporazuma izločili vprašanje regresa, ki ga bodo nato reševali v okviru socialnega sporazuma.
Že pred časom pa sta se pogajalski strani poenotili glede odprave plačnih nesorazmerij, ki se bo izvedla hkrati z znižanjem plač. V okviru socialnega sporazuma se bodo pogovarjali tudi o standardih in normativih v šolstvu, to vprašanje pa je vlada pripravljena izvzeti iz zakona.
Višine javno-finančnih učinkov izpogajanega Vizjak ni razkril, saj da imajo na ministrstvu za finance točne številke glede tega. Dejal pa je, da tudi po pogajanjih ostaja finančni okvir v skladu s tem, kar je vlada v nedeljo ocenila kot še sprejemljivo. Razen določbe pokojnin ni bilo ničesar, ki bi spreminjalo te finančne okvirje, je pojasnil. Uveljavitev pokojninskega dopolnila pa bi po njegovih besedah letno nanesla 50 milijonov evrov prihranka.
Tisti sindikati, ki bodo danes podpisali stavkovni sporazum, se bodo zavezali, da ne bodo začeli z referendumskimi postopki, če se bo tudi vladna stran in koalicija v DZ držala dogovorjenega v sporazumu, sta pojasnila Vizjak in Štrukelj. Minister je ob tem dodal, da se bodo sindikati s podpisom tudi zavezali, da bodo storili vse, da sindikalne centrale pristopijo k podpisu izhodišč za socialni sporazum.
Sporazuma po Štrukljevih informacijah zagotovo ne bosta podpisala oba policijska sindikata, presenečen pa bi bil, če bi ga podpisali vsi ostali sindikati.
Sicer pa Štrukelj pravi, da je zadovoljen z izkupičkom več kot mesec trajajočih pogajanj. "Zaustavili smo napačno smer razvoja države pri demontaži socialne države," je dejal. Poleg tega so po njegovih besedah zagotovili ohranitev kakovosti javnih storitev, zlasti javnega šolstva, preprečili so tudi spreminjanje določb glede upokojevanja.
"Začasno znižanje plač je žrtev, ki smo jo pripravljeni nositi v dobro vseh nas v tej državi in mi smo s pogajanji zadovoljni. Dosegli smo tisto, kar smo si zastavili kot cilj in to je dobro za naprej," je poudaril Štrukelj.
Pogajanja med vlado in koordinacijo stavkovnih odborov 24 sindikatov javnega sektorja so se začela dan pred stavko javnih uslužbencev, ki je bila 18. aprila. Sindikati so zahtevali, da vlada umakne po njihovem mnenju nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev ter da ne odpušča in znižuje plač javnih uslužbencev.