Podpredsednik KGZS Tomažič: Pošastna birokracija odvrača mlade od kmetovanja

Tomažič je gostoval na Radiu Ognjišče  in izpostavil je številne probleme, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo. Birokracijo, ki je po njegovih besedah pošastna in odvrača mlade od kmetovanja, še dodatno pa so kmetje obremenjeni kot davčni zavezanci. V primerno veliki družinski kmetiji delo s papirji vzame po več ur na dan, pravi Tomažič.

Kmete, ki si drznejo dvigniti glas, država ali strici iz ozadja ekonomsko pritisnejo, svari Tomažič: drug dan je pred vrati inšpektor na ukaz iz Ljubljane.

Tomažič se razburja nad naravovarstveniki, ki bi radi zaščitili še več zemljišč, dali vse pod Naturo in vse njive spremenili v travnike. Opozarja, da Bruselj ne postavlja takih radikalnih direktiv, ampak so zanje odgovorni naši naravovarstveniki sami. Zavzemanje za še večjo ozelenitev tepe kmetijstvo. »Že tako smo zelena dežela in imamo premalo njiv, pridelamo premalo njivskih kulturi,« pravi Tomažič.

Izpostavlja, da ima v Italiji, Franciji, Nemčiji prednost pridelava lastne hrane, pri nas pa se zdi, da je glavna trgovina in uvoz. Premalo se poudarja lastna pridelava, tudi potrošnik premalo sega po domači hrani, meni Tomažič.

Poudarja, da kmetijska politika doslej ni bila uspešna, da samooskrba pada, kmetije se opuščajo, še zlasti v mlečnem sektorju, ker glede na vložek dela premalo zaslužijo

Dodaten problem so nizke odkupne cene pridelkov. Če živilska industrija pridelovalcem ne bo dovolj plačala, se bodo določene kulture nehale saditi, svari Tomažič. Mali kmetje potrebujejo podporo države za preživetje, a tudi velikim kmetom je treba omogočiti, da dostojno preživijo, poziva.

Opozarja, da v Sloveniji na kmetijski zbornici v osmih letih še niso uspeli doreči definicije, kaj je pravi, aktivni kmet – to je tisti, ki obdeluje zemljo in prideluje hrano, četudi samo za samooskrbo, meni Tomažič. Ne tisti, ki oddajajo zemljo v najem in morda kljub temu še vedno dobi subvencijo – do teh naj bi bil upravičeni le tisti, ki neposredno pridelujejo hrano, pravi Tomažič.

Mladi delajo v službah in opuščajo popoldansko kmetovanje, prihajamo do prehoda na aktivne kmete in peščico tistih, ki bodo ob delu še kaj kmetovali, vidi prihodnost slovenskega kmetijstva.

Ministru Židanu in njegovi ekipi očita, da so namesto kmetom prisluhnili okoljevarstvenikom – pridelava hrane bi morala imeti prednost in ministrstvo za kmetijstvo bi moralo poslušati KGZS, meni Tomažič. Ugotavlja, da skupna kmetijska politika doslej ni dala rezultatov, morali bi imeti več samooskrbe, več obdelanih zemljišč

Verjetni novi ministrici Aleksandri Pivec svetuje, naj bolj prisluhne kmetom, ne pa samo, tako kot minister Židan, raznim profesorjem in doktorjem z inštitutov. Nejevoljen je, ker je bilo mnenje univerzitetnih strokovnjakov vselej pomembnejše od KGZS, ki živi in dela v tem prostoru.