Sluga je v današnji izjavi novinarjem spomnila na to, da ne podpirajo druge kandidatke Barbare Zobec. Spoznavni razgovor z njo namreč po besedah Sluge ni potekal tako, kot bi si poslanci želeli. "Nekatera njena stališča, tudi do prihodnjih kolegov na ustavnem sodišču, so bila takšna, da smo ocenili, da je bolje iskati drugega kandidata," je pojasnila. Napovedala je, da bodo Teršku namenili vseh osem poslanskih glasov.
Podpora SAB je še negotova. Zobčeve ne podpirajo, po ocenah Bratuškove pa bi lahko v naboru prijavljenih za ustavnega sodnika dobili boljšega kandidata, kot je Teršek, ki je za SAB pogojno sprejemljiv. Ali ga bodo podprli, se bodo v poslanski skupini še pogovorili, je povedala Bratuškova. Po njenih besedah se morajo tudi pogovoriti, kaj so sploh alternative.
V SDS podpirajo Zobčevo, ki so jo kot sprejemljivo ocenili tudi v NSi.
Kandidata za ustavnega sodnika sta se danes javno predstavila v predsedniki palači. Zdajšnji ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa namreč 14. julija poteče devetletni mandat. Pahor je zato 14. februarja objavil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču, na katerega je prispelo sedem kandidatur - Andraža Terška, Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana, Janeza Pogorelca in Barbare Zobec.
Andraž Teršek si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje. "To je namreč temelj mojega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bom," je dejal na javni predstavitvi v predsedniški palači.
Kot je s svoji predstavitvi povedal Teršek, je sam naklonjen pozitivnemu ustavno-sodnemu aktivizmu, ki predstavlja prizadevanja sodnika, da bi se že dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohranila in se ne bi zniževala oziroma bi se celo širila in povečevala, posebej ko gre za vprašanje ekonomskih in socialnih pravic ter človekovega dostojanstva. To je tudi nasploh temeljna značilnost njegovega dosedanjega in tudi prihodnjega dela, je dejal.
Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče. "Da prevzamem privilegij odgovornosti za odločanje," je dejal.
Mnenje premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji eno najbolj spolitiziranih ustavnih sodišč do zdaj, ni želel komentirati, saj mu to, kot je dejal, onemogoča položaj, v katerega ga je postavila kandidatura za ustavnega sodnika.
Na splošno pa ne razume poskusov, da bi pri nas vse, kar počnejo ustavno sodišče ali posamezni ustavni sodniki, etiketirali z nalepkami levo ali desno. "Tovrstnih etiket ne uporabljam in jih tudi ne razumem. Nihče mi tudi še ni pojasnil, kaj točno pomenita oziroma kaj točno pomeni biti levi ali desni," je dejal. Ustavno sodišče je po njegovih besedah profesionalna institucija, zato mora biti edino merilo za presojanje njenega dela ustavnopravna prepričljivost njegovih odločitev.
Teršek, 45-letni doktor pravnih znanosti, predava na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Ukvarja se z ustavnim pravom, demokracijo, človekovimi pravicami, svoboščinami ter sociološkimi in filozofskimi vidiki prava. Leta 2018 je že kandidiral za ustavnega sodnika, a je nato soglasje h kandidaturi umaknil.
V predsedniški palači se je danes predstavila tudi druga kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec. Predsednik republike Borut Pahor ju je predlagal na izpraznjeno mesto ustavnega sodnika, saj 14. julija poteče mandat ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa.
