Podpora vladi pada, kažejo rezultati ankete Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice. Vlado namreč podpira 39,7 odstotka vprašanih, medtem ko jo je v septembrski anketi podpiralo 49,5 odstotka. Skoraj polovica vprašanih (47,5 odstotka) vlade ne podpira, v septembru se je tako opredelilo 38,2 odstotka anketiranih.
Po tej anketi bi na nedeljskih volitvah v državni zbor zmagala SDS, ki bi prejela 17,6 odstotka, SD pa bi prejela 15,2 odstotka glasov vprašanih. Sledijo SNS s 6,2-odstotno podporo, nato SLS (4,2 odstotka), DeSUS (štiriodstotna podpora), LDS (3,8) in Zares, za katero bi volilo 3,2 odstotka vprašanih. Slednji je od maja letos podpora padla za 6,4 odstotne točke.
Na vprašanje, ali bi si vlada glede na svoje odzivanje na gospodarsko krizo zaslužila nezaupnico v parlamentu, je 53 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. 32 odstotkov jih nezaupnice ne podpira, 15 odstotkov pa jih je odgovorilo z "ne vem".
Matej Makarovič z omenjene fakultete je ob prestavitvi rezultatov ankete povedal, da so nezaupnici večinsko naklonjene vse izobrazbene in starostne kategorije, najbolj pa poklicno izobraženi in stari med 31 in 55 let. Po njegovih besedah vlada uživa trdno podporo med volivci vladnih strank, hkrati pa ji dosledno večinsko nasprotujejo volivci opozicije.
V anketi so spraševali tudi po stališču glede napovedanih sprememb družinske zakonodaje, po katerih bi istospolni pari imeli enake pravice do posvojitve kot heteroseksualni pari. 65 odstotkov vprašanih se ne strinja, da bi lahko istospolni pari posvojili otroke, medtem ko se 28 odstotkov anketiranih s tem strinja. Sedem odstotkov se jih pri tem vprašanju ni moglo opredeliti.
Posvojitvam otrok istospolnih parov bolj nasprotujejo moški, ženske so pogosteje neopredeljene. Nasprotovanje je še najmanjše, a še vedno večinsko, med mlajšo generacijo. Posvojitvam s strani istospolnih parov so večinsko nenaklonjeni volivci vseh strank, pri čemer pa je nasprotovanje med volivci opozicijskih strank še nekoliko izrazitejše.
76 odstotkov vprašanih je menilo, da sindikati v današnjem času ne zastopajo interesov delavcev ustrezno, 15 odstotkov pa jih meni obratno. V ustrezno sindikalno zastopanje delavskih pravic še najbolj verjamejo višje in visoko izobraženi, a tudi ti večinsko tega ne verjamejo, je dejal Makarovič in dodal, da je do sindikatov najbolj kritična srednja generacija.
Sicer pa se del ankete nanašal tudi na medkulturno zaupanje in sodelovanje. Pri 71,1 odstotka vprašanih pripadniki drugih narodov in kultur ne uživajo nič manj zaupanja kot pripadniki lastnega naroda in kulture. 16,9 odstotkov pa včasih ima pomisleke pri zaupanju. Občasne dvome v pripadnike drugih kultur in narodov izražajo osebe moškega spola in osebe, ki so mlajše od 30 let ter osebe s srednješolsko izobrazbo, je predstavila Tamara Besednjak s fakultete.
Ob tem je dodala, da pri tistih, ki imajo včasih dvome glede zaupanja do drugih narodov oz. etičnih skupin, najvišje zaupanje uživajo Japonci, Nemci in Avstrijci, na dno lestvice pa se uvrščajo Arabci, Hrvati, Albanci in Romi.
Anketo so s telefonskimi pogovori izvedli med 29. septembrom in 2. oktobrom na vzorcu 915 polnoletnih državljanov.