Slednji si je drznil spregovoriti o zanič storitvah Marčičevega podjetja Marand, ki je od Onkološkega inštituta (OI) vleklo milijone, in za to okrivil tudi pretekle vlade, pod katerimi je Marčič sklepal milijonske pogodbe. Brž je iz provladnih medijev dobil nazaj očitek, da so on in drugi kirurgi na onkologiji krivi za zapravljanje. Kirurgi naj bi bili tisti, ki bedijo nad porabo sredstev na Onkološkem inštitutu? Kirurgi in ne direktorji, ki jih imenuje svet zavoda, v katerem ima glavno besedo vlada? Temu je pritegnil še notranji minister Aleš Hojs, ki se je očitno odločil, da bo preostanek ministrskega mandata posvetil iskanju grešnih kozlov med tistimi, ki niso nič krivi, in je Breclja označil za »del problema, ne rešitve«.
Gre za podel napad na kirurga, ki že desetletja požrtvovalno rešuje življenja, ki na onkologiji preživlja cele dneve, ki je pripravljen tudi v zgodnjih jutranjih urah klicati in miriti obupane paciente, soočene z najhujšo preizkušnjo njihovih življenj. Brecelj že leta opozarja na korupcijo v zdravstvu in se s tem izpostavlja javnim in zahrbtnim napadom, žaljenju in posmehovanju, zdaj pa doživi še, da ga prav tisti minister, ki naj bi bedel nad bojem s korupcijo, označi za problem s korupcijo prežetega slovenskega zdravstva. Za Aleša Hojsa je problem Erik Brecelj, ne pa politiki, ki na jahtah dopustujejo z dobavitelji v zdravstvu in razvpitimi lobisti. Problem je zdravnik, ki je življenje posvetil boju z rakom, ne pa politiki, ki milijonske posle medicinskih dobaviteljev ščitijo pred preiskavami.
Za Aleša Hojsa je problem Erik Brecelj, ne pa politiki, ki na jahtah dopustujejo z dobavitelji v zdravstvu in razvpitimi lobisti. Problem je zdravnik, ki je življenje posvetil boju z rakom, ne pa politiki, ki milijonske posle medicinskih dobaviteljev ščitijo pred preiskavami.
Ne gre pozabiti, da je SDS utišala strokovnjaka, ki je razkril, kako Marčič molze Onkološki inštitut, mu prodaja nedelujoče sisteme in preizkusne različice programske opreme, pa še dodatno zaračunava nekatere storitve. Ko je strokovnjak za informacijsko tehnologijo Sandi Ogrizek s temi odkritji seznanil vodstvo OI, je sedanji zunanji minister, tedaj pa še poslanec SDS in predsednik komisije za nadzor javnih financ Anže Logar dosegel, da so Ogrizkovo pogodbo razveljavili, ker ni bila sklenjena po vseh pravilih, afera z Ogrizkovim honorarjem pa je v javnosti zasenčila dejanski škandal z dobički, ki jih je na račun onkologije koval poslovnež Andrej Marčič.
To je tisti poslovnež, s katerim je predsednik SDS Janez Janša igral golf na Mavriciju in z družino plul na njegovi jahti. Poslovnež, ki je sedem let zaposloval Janševega sina Žana Janšo, preden so ga v službo začeli jemati evropski poslanci SDS. Isti poslovnež je nato v tem mandatu Janševe vlade s svojim novim podjetjem zaslužil 1,3 milijona evrov za dvoje poslov z generalnim sekretariatom vlade, ki ga je tedaj še vodil Božo Predalič – oboje poslov je dobil na razpisu, na katerem so imeli ponudniki za pripravo le dva dni časa.
Po vseh razkritjih zadnjih tednov se najdejo ljudje, ki relativizirajo druženje Janše z dobaviteljem in pa lobistom, na katerega so poslanci SDS še pred nekaj leti hujskali policijo in tožilstvo. Vlačenje po zobeh je bilo sicer še najhujše, kar je doslej doletelo Boža Dimnika, medtem ko je bil Marčič do letošnjega odmevnega razpada zakona z Evo Erjavec večini ljudi skoraj neznan. To mu je kar ustrezalo – iz ozadja je lahko v precejšnji anonimnosti pletel stike s politiki in bajno služil s posli z državnim birokratskim aparatom. Tako anonimen je bil, da SDS, ki je pred komisije DZ, ki so preiskovale korupcijo v zdravstvu, zvlekla skoraj vse zdravstvene dobavitelje in lobiste, očitno ni slišala zanj, kajti Marčiča niso nikoli vabili na zaslišanje.
Za Janševe koalicijske partnerje druženje predsednika vlade z obema možakoma ni sporno. Prvak NSI Matej Tonin trdi, da vsako druženje in vsaka fotografija še ne pomeni korupcijskega tveganja, sploh pa je bil Janša v času letovanja na jahti še v opoziciji, modruje Tonin. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je fotografije označil kar za konstrukte, ki ga ne prepričajo.
Oba Janševa partnerja se seveda ne bosta pustila prepričati, da mu obrneta hrbet, kot so leta 2013 storili neki drugi partnerji. Tedaj je sum korupcije zrušil drugo Janševo vlado, a v osmih letih od tedaj je prvak SDS postal nekdo, ki mu zavezniki ali nočejo ali ne upajo obrniti hrbta, zvestobe njegovih privržencev pa ne omaja prav nič, ne afere s posojili sumljive poslovne ženske iz Republike Srbske, ne prijateljevanje z doktorjem davčnih utaj, ki ga je Bosna in Hercegovina razglasila za grožnjo nacionalni varnosti, v Sloveniji pa ga preiskuje policija.
Tudi po objavi fotografij Janše na jahti ter na kavču in za mizo z Dimnikom ostajajo njegovi privrženci neomajni in se bolj ukvarjajo s tem, kdo je fotografije spravil v javnost, kot pa s tem, da fotografije dokazujejo neposredno povezanost predsednika vlade z za aparat SDS nedotakljivima dobaviteljem in lobistom.
