Podatki za izterjavo parkirnin na Hrvaškem pridobljeni nezakonito

To je včeraj objavila slovenska informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki pa opozarja, da to vendarle ne vpliva na obstoj dolgov zaradi neplačila parkirnin.

Informacijska pooblaščenka je julija lani sprožila inšpekcijski postopek zaradi domnevno neupravičenega pridobivanja osebnih podatkov za potrebe izterjav glob in neplačanih parkirnin, ki jih je prejelo več slovenskih državljanov. Včeraj je inšpekcijski nadzor zaključila.

Kot je ugotovila, je slovenska odvetniška družbe osebne podatke lastnikov motornih vozil pridobivala za družbo Euro Parking Collection (EPC). A ker je slednja potem sama izvajala dejanja izterjave (npr. pošiljala opomine) in ne preko slovenske odvetniške družbe, niso bili izpolnjeni pogoji za pridobivanje osebnih podatkov na podlagi zakona o odvetništvu, je po končanem inšpekcijskem nadzoru ugotovila pooblaščenka.

"Obravnavana odvetniška družba, ki podatkov ne potrebuje za opravljanje odvetniškega zastopanja, do podatkov ni upravičena," je opozorila pooblaščenka.

Ta odvetniška družba je imela sicer sklenjen ustni dogovor, da bo posamezna dejanja izterjave terjatev po potrebi eventualno opravila kasneje (na podlagi naročila druge družbe Contractum), vendar pa je šlo v tem primeru po oceni pooblaščenke za zbiranje osebnih podatkov "na zalogo", kar je v nasprotju z zakonom.

Odvetnik namreč lahko osebne podatke od zakonsko določenih upravljavcev pridobiva le, ko jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. "Ne sme pa te pravice uporabiti na način, da za stranko izključno pridobiva osebne podatke na zalogo, ne da bi imel pri tem že v času pridobivanja podatkov namen (in naročilo) opraviti konkretno dejanje odvetniškega zastopanja, za katero potrebuje podatke," je poudarila Prelesnikova.

"To pomeni namreč pridobivanje osebnih podatkov na zalogo in po nepotrebnem najmanj za vse tiste primere, ko do nadaljnjega zastopanja s strani odvetnika sploh ne bo prišlo, ker bodo npr. upniki dolgove poravnali," je pojasnila.

Pooblaščenka je sicer opozorila, da inšpekcijski postopek, ki ga je vodila, nima nobenega vpliva na obstoj dolgov zaradi neplačila parkirnin. Prav tako ne more nuditi pomoči v pravnih postopkih izterjave, ampak naj si jo posamezniki poiščejo sami, je poudarila.

"Posamezniki, kljub morebitnemu nezakonitemu pridobivanju njihovih osebnih podatkov, niso odvezani plačila dolga. Dejstvo namreč je, da upniki iz tujine (zakonito) razpolagajo s podatkom o registrski številki vozila, ki jim kadarkoli omogoča ugotavljanje identitete domnevnega dolžnika na zakonite načine," je pojasnila Prelesnikova.

Še posebej je izpostavila, da v primerih, ko so posamezniki prejeli pozive oz. opomine za plačilo terjatev zaradi parkiranja v tujini od slovenske odvetniške družbe, potem najverjetneje ne gre za sum nezakonite obdelave osebnih podatkov, ampak so bili podatki najverjetneje pridobljeni v skladu z zakonom. Le če so jih prejeli izključno od tuje družbe (EPC ali Contractum) in brez predhodnega opomina slovenskega odvetnika, gre potem zelo verjetno za primer nezakonite obdelave osebnih podatkov, je pojasnila.

Odločitev pooblaščenke sicer še ni pravnomočna in omenjena odvetniška družba lahko sproži ustavni spor, je še pojasnila informacijska pooblaščenka.