»V Cimosu ni raketne znanosti. Zakaj bi ga obdržali? Tovarn, ki tako kot koprska proizvajajo avtomobilske dele, je v Evropi celo preveč,« pravi Reporterjev vladni vir in doda, da se Hrvatom samo smeji, saj bo reševanje gospodarskega bolnika, od katerega je odvisno tudi več kot tisoč delovnih mest v sosednji državi, prepuščeno denarnicam slovenskih davkoplačevalcev.
Če bi šel Cimos v stečaj, bi na zavodu za zaposlovanje od skoraj 5000 zaposlenih v skupini Cimos na plečih slovenskega proračuna bilo samo dobrih 1500 delavcev, za preostale bi morale poskrbeti druge države, kjer ima Cimos tovarne. To bi pomenilo, če bi bil povprečni čas prejemanja nadomestila devet mesecev, dobrih deset milijonov evrov, kar je samo okoli devet odstotkov od 127 milijonov evrov, kolikor jih je država zmetala v Cimos med letoma 2013 in 2015.
Očitno bo Cerarjeva vlada koprsko podjetje, potem ko je italijanski kupec Palladia Finanziaria zaradi mečkanja Slovenije in Hrvaške odstopil nakupa, vzdrževala do volitev. S tem pa bomo slovenski davkoplačevalci vzdrževali delovna mesta tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni.
Uroš Šinko iz Murske Sobote, ki je angažiran tudi v sindikatu delavcev migrantov, je na facebooku takole slikovito opisal težave pri prodaji Cimosa: »Naprodaj je hiša za 500.000 evrov. Tržna vrednost je baje 1000.000 evrov. Ampak z nakupom prevzamete hipotekarni kredit v višini 3.500.000 evrov. Poleg tega ste dolžni hišo obnoviti za 600.000 evrov.
V hiši živi družina, ki jo ima v najemu za 200 € evrov na mesec in ima pogodbo oziroma služnostno pravico za naslednjih 17 let. Višine najemnine ne smete spreminjati. Tudi ne, če bo inflacija 1000-odstotna. Mesečne stroške ki nastanejo v višini okoli 1600 evrov, krijete vi. Tako. Zdaj se pa vprašajte, kdo od vas bi to kupil. Spominja malo na Cimos. V bistvu preslikava. Zato ne razumem, kako se lahko sploh kdo čudi, da prodaja ni speljana. Aja. Hiša je bila nacionalizirana in je v državni lasti.«
Spomnimo. Italijani bi za Cimos (skupaj s 105 milijonov evrov dolgov) plačali okoli sto tisoč evrov, nato bi za zagon proizvodnje namenili 70 milijonov evrov. Po načrtu B pa bo zdaj Slovenija Cimos prestrukturirala po načelu zasebnega investitorja, vanj bo takoj vložila 20 milijonov evrov.
