Dobičkonosnost trgovine na drobno z živili in celotne živilske industrije je pod povprečjem EU. Medtem ko so bile cene teh proizvodov pred letom 2000 globoko pod evropskimi, so se zaradi implementacije podražitev cen surovin kasneje zviševale hitreje kot v EU. Kljub temu pa so cene prehrambenih proizvodov slovenske industrije nižje od evropskih.
Do takih ugotovitev je prišla Trgovinska zbornica Slovenije na podlagi analize cen v oskrbovalni verigi prehrambenih proizvodov ter mednarodne primerjave tržnih deležev in donosnosti trgovcev na drobno, ki jo je pripravila družba KPMG. Analiza zajema obdobje 2002-2007 in temelji na desetletnem intervalu, vsi zaključki pa so primerljivi z EU.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila izvršna direktorica trgovinske zbornice Mariča Lah, je na podlagi teh ugotovitev mogoče trditi, da je na področju prehrambene industrije še vedno čas za strateške premike oz. sistemske rešitve, v katere pa se mora vključiti tudi država. Po njenih besedah zdaj ni čas za izmenjavo študij. "Imamo še čas, da stopimo skupaj, tako država kot proizvajalci, če je potrebno, tudi trgovci, in poskušamo rešiti, kar se rešiti da."
Iz analize je razvidno, da je gibanje cen na ravni prireje mleka in mesa v Sloveniji primerljivo z evropskimi trendi, povečanje cen surovin pa je bilo s podobno dinamiko vključeno v proizvodne cene kot v drugih primerjanih državah. Kot je povedala Lahova, se je gibanje cen v teh dveh segmentih v zadnjem obdobju umirilo. Za vmesno obdobje pa so značilna intenzivna odstopanja v dinamiki sprememb, in sicer v segmentu mleka (zaradi izvoza v Italijo) in pridelavi krušnih žit (kjer Slovenija beleži visoko uvozno odvisnost). Pri mesu in mesnih izdelkih trendi ne odstopajo bistveno od povprečnih gibanj v EU.
Dobičkonosnost slovenske trgovine na drobno z živili v obdobju 2002-2007 se ni pomembneje spremenila, temveč se je v zadnjem obdobju celo poslabšala in ostala celo pod dosežki večjega dela slovenske živilskopredelovalne industrije. "Slovenska dobičkonosnost je v primerjavi z evropsko nižja tako na ravni agregata panoge kot na ravni posameznih vodilnih podjetij," je povedala.
Slovenska trgovina na drobno tako za evropske razmere dosega podpovprečno dobičkonosnost. Trendi so se sicer lani izboljševali, a so se letos znova obrnili. Nižja od povprečne v Evropi je tudi dobičkonosnost živilskopredelovalne industrije, razen v pekarstvu in v predelavi perutnine, kjer je stanje blizu povprečju primerljivih evropskih družb, je dejala Lahova.
V segmentu živilskopredelovalne industrije so pri gibanju dobičkonosnosti sicer pomembne razlike posamezne dejavnosti znotraj te industrije. Tako v obravnavanem obdobju najbolj stabilno poslujeta dejavnosti predelave perutnine in proizvodnje kruha. K dobremu poslovanju perutninarstva je po besedah Lahove poleg dinamike spremembe cen prispevala predvsem pravočasna konsolidacija perutninarske industrije.
Mlinarska industrija po pojasnilih Lahove stagnira, mesna predelava pa v svojih rezultatih niha. "Če je v letu 2007 kazalo, da se razmere izboljšujejo, to ne drži za prvo polovico letošnjega leta," je poslovanje mesne predelave pospremila Lahova. Izrazito neugodne trende, čeprav bistveno boljše kot 2006, pa po njenih besedah izkazuje mlekarska industrija.
Za obdobje pred letom 2000 je veljalo, da so bila povečevanja cen prehrambenih proizvodov globoko pod evropskim povprečjem. "Višji trend od evropskega je v Sloveniji zaznati šele po letu 2000, medtem ko je prej nastala črna jama, ki jo je bilo treba nujno nadomestiti oz. amortizirati," je dejala Lahova in dodala, da je bilo to nadomeščanje uspešno vse do uvedbe evra v Sloveniji.
Po besedah Lahove je slovenska trgovina ob uvedbi evra prisluhnila pozivu države in zavračala vsa povečanja cen proizvajalcev, s čimer je zasledovala slovenski makro cilj, da se cene v obdobju uvedbe skupne evropske valute ne bodo spreminjale in kvarile državnega scenarija. "Tako stanje se je vleklo še po uvedbi evra, kar pomeni, da je bila trgovina slabo leto dni blokirana. Sedaj se to pozna," je dejala.
Lahova je opozorila tudi na trende na svetovnem trgu, ki so pripomogli k večji dinamiki cen, in izpostavila povečano povpraševanje Indije in Kitajske, prehod na biogoriva in informacijo, da so se obdelovalne površine od 1975 do 2007 ob povečanem povpraševanju zmanjšale za 40 odstotkov.
Analiza zajema tudi tržne deleže trgovcev, pri katerih je v primerjavi z analizo, ki je zajemala podatke za leto 2006, prav tako opaziti premike. Medtem ko med tremi večjimi trgovci ni opaziti večjih premikov (za en odstotek se je na podlagi podatkovne baze Planet Retail povečal le tržni delež Mercatorja, ki znaša 35,1 odstotka, Spar ostaja pri 15,1 odstotka, Tuš pa pri 11,6-odstotnem deležu), pa povečanje tržnega deleža beležita oba diskontna trgovca, Lidl in Hofer.
